Konec prejšnjega tedna so na Univerzi v Novi Gorici predstavili pravkar pričeti evropski projekt SMASH. Kratico SMASH avtorji projekta razlagajo kot Machine Learning for Science and Humanities, v slovenščini – strojno učenje za naravoslovje in humanistiko. Gre za enega od večjih evropskih projektov v znanosti na slovenskih tleh, ki se bo odvil v roku petih let pod taktirko petih slovenskih akademskih in znanstvenih ustanov. Pri projektu tako sodelujejo Univerza v Novi Gorici, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan, agencija ARSO ter Institut informacijskih znanosti v Mariboru.

Projekt, vreden skoraj 10 milijonov evrov, financirata Evropska komisija v sklopu razpisa Horizon Europe Marie Sklodowska-Curie Actions COFUND in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Projekt vključuje zaposlitev 50 podoktorskih raziskovalcev in raziskovalk, ki se bodo za dobo dveh let zaposlili na eni od partnerskih institucij v Sloveniji ter tam opravljali raziskovalno delo. Dodatno pa bodo raziskovalci segment raziskovalnega dela opravili tudi na eni od 32 sodelujočih znanstvenih ustanov na tujem, kot so denimo Univerza v Berkleyu, Univerza Queen Mary University of London, CERN in drugi.

Osnovno motivacijo za projekt SMASH nam je predstavila njegova vodja, doktorica Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici.

 

Izjava

Podoktorski raziskovalci in raziskovalke bodo torej z uporabo strojnega učenja in umetne inteligence preučevali raznotere teme, ki sežejo od raziskav vesolja pa do humanističnih študij. Kot je poudarila doktorica Zaharijaš, bo pri izvedbi projekta poleg motiviranih raziskovalcev in raziskovalk ključno vlogo odigral superračunalnik Vega, ki domuje na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru. Superračunalnik Vega, ki je začel delovati leta 2021, je trenutno eden zmogljivejših računalniških sistemov v Evropi in svetu.

Kakšni so glavni cilji projekta in kakšen vpliv bo projekt imel na slovensko znanost? Odgovarja doktorica Zaharijaš.

 

Izjava

Po besedah vodje projekta doktorice Zaharijaš si tako slovenska znanstvena skupnost obeta pritok novih znanj in idej, ki jih bodo raziskovalci in raziskovalke prinesli prav na eno od petih slovenskih partnerskih inštitucij. Slovenski partnerji v projektu pa si obetajo, da bi del raziskovalcev uspeli tudi zadržati po izteku projekta.

Februarja je na Dunaju potekala Seja znanstvenega in tehničnega podkomiteja, ki deluje v okviru odbora Združenih narodov za miroljubno uporabo vesolja. Na seji se je Mednarodna astronomska skupnost zavzela za boljši nadzor in regulacijo satelitov, ki jih v orbito vse pogosteje iztreljujejo podjetja. Svoja prizadevanja so sedaj strnili tudi v peticiji, naslovljeni na Združene narode, konec prejšnjega tedna.

V peticiji opozarjajo, da je zaradi vse večjega števila satelitov, ki jih podjetja, kot je denimo SpaceX, pošiljajo v orbito, vse več motenj pri opazovanju vesolja s teleskopi. Mednarodna astronomska skupnost že od leta 2019, ko je podjetje SpaceX v orbito poslalo večje število satelitov, opozarja na potrebo po boljši regulaciji in nadzoru satelitov. Trenutno po navedbah astronomov v orbiti kroži okoli 8 tisoč satelitov, predvidevajo pa, da bi že do konca desetletja številka narasla na 100 tisoč.

V peticiji tako astronomi in astronomke pozivajo k aktivni diskusiji o ohranjanju jasnega in temnega neba v okviru prihodnjih sej komiteja Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja. Poleg tega pa pozivajo k ustanovitvi strokovne skupine na ravni Združenih narodov, ki bo skrbela za ustrezno regulacijo in smernice glede uporabe satelitov z ozirom na astronomske raziskave vesolja s teleskopi.