Veliki jezikovni modeli so globoke nevronske mreže, ki jih učimo na ogromnih količinah podatkov. Z njimi je mogoče procesiranje naravnega jezika, to je opravljanje nalog, kot sta povzemanje besedil in odgovarjanje na vprašanja. Ti modeli se uporabljajo pri klepetalnih robotih, kot je denimo ChatGPT, njihovo védenje pa je odvisno od njihove zasnove, učenja in uporabe.

V prednatisu raziskave avtorji predstavljajo razlike med ideološko pristranskostjo različnih jezikovnih modelov. Testirali so priljubljene jezikovne modele v angleščini in kitajščini in z nalogo opisovanja kontroverznih zgodovinskih osebnosti analizirali njihove moralne presoje. Zgodovinske osebnosti so izbrali po kriteriju, da za osebo obstaja zapis na angleški in kitajski Wikipediji, ter omejili izbiro na osebe, ki so bile rojene po letu 1850 in umrle po 1920. Tako so dobili množico dobrih štiri tisoč ljudi, vse od filozofov in socialnih aktivistov do politikov in mafijcev.

Jezikovnemu modelu so sprva ukazali, naj opiše eno od teh oseb. V naslednjem ukazu so jezikovnemu modelu vrnili njegov odgovor in dodali informacijo, da je to besedilo napisala oseba. Ob tem so modelu ukazali, naj oceni, kaj si izmišljeni avtor besedila misli o opisani osebi. Možni odgovori so bili: zelo negativno, negativno, nevtralno, pozitivno in zelo pozitivno. 

Razlike med modeli so raziskovalci in raziskovalke opredelili glede na to, kako so ti ocenili mnenje domnevnega pisatelja opisa o zgodovinski osebi. Razlike so opazili predvsem pri osebah, ki so tesno povezane z zahodno in kitajsko oziroma nezahodno politiko. Opazili so, da vrednostne sodbe v odgovorih jezikovnih modelov pogosto odražajo stališča njihovih ustvarjalcev. Zahodni jezikovni modeli, denimo ameriška ChatGPT in Llama, so izkazovali pozitivnejše stališče do zahodnih politikov kot kitajski modeli, kot je Qwen. To potrjuje že obstoječe domneve o pristranskosti jezikovnih modelov in njihovo odvisnost od množic podatkov, na katerih jih učimo.

////////////////////////////////////////////

Slovenska vlada je v ponedeljek sprejela predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Novela bo omogočila neposredno financiranje zadnjih faz predkliničnega in kliničnega razvoja zdravil za redke otroške bolezni. Financiranje bo mogoče samo za primere, ko razvoj zdravila izvajajo slovenske organizacije.

Z novelo zakona se bo omogočil razvoj zdravil za redke bolezni na področjih, kjer ni komercialnega interesa. To so napredna zdravila, namenjena zdravljenju redkih genskih bolezni pri otrocih. Sofinancirane bodo lahko študije, namenjene predvsem otrokom v zgodnji starosti, saj je takrat zdravljenje praviloma bistveno uspešnejše. Primer takšnega zdravila je gensko zdravilo za nevrorazvojno motnjo, imenovano sindrom CTNNB1.

Slovenska vlada je državnemu zboru predlagala, naj predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Slovenija ima pravico do zdravstvenega varstva določeno že v svoji ustavi. To pomeni, da mora z ustreznimi ukrepi ustvariti pogoje, ki vsem zagotavljajo najvišjo možno stopnjo zdravja. Gre že za drugo novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v okviru te vlade. Prvo so po skrajšanem postopku sprejeli marca lani. 

////////////////////////////////////////////

Pretekli teden se je v Kolumbiji zaključila 16. konferenca Združenih narodov o biodiverziteti, krajše COP16. Zasedanja se je udeležila tudi slovenska delegacija. Glavna tema konference je bil pregled izvajanja Kunminško-montrealskega svetovnega biodiverzitetnega sporazuma s kratico GBF, ki je bil sprejet na prejšnji konferenci leta 2022.

Poudarki konference so bili predvsem pospešitev mobilizacije virov ter večstranski mehanizmi za zagotovitev poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov in informacij o digitalnem zaporedju iz genskih virov. Prav tako so poudarili implementacijo, pregled in spremljanje ciljev GBF in posodobitev nacionalnih strateških akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ter vključevanje področja biotske raznovrstnosti v vse sektorje.

Eden ključnih ciljev Kunminško-montrealskega sporazuma je zavarovanje vsaj 30 odstotkov morskih površin, zlasti tistih, ki so posebej pomembne za biotsko raznovrstnost. Sporazum cilja tudi na obnovo vsaj 30 odstotkov degradiranih kopenskih, celinskih, vodnih, obalnih in morskih ekosistemov do leta 2030. V skladu z dogovorom bo treba zagotoviti tudi ukrepe za zaustavitev izumrtja ogroženih vrst ter zmanjšati vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, med drugim tudi z zmanjšanjem vnosa teh vrst za vsaj 50 odstotkov do leta 2030.

Zasedanja se je udeležila Maša Kociper, državna sekretarka iz kabineta slovenskega premierja Roberta Goloba. Države so se dogovorile, da avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti dobijo večjo vlogo pri varstvu biodiverzitete, in sprejele globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju. Načrt poudarja vključevanje povezanosti biodiverzitete in zdravja z ozirom na podnebne spremembe, pa tudi na naravi temelječe rešitve za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. 

ZOFFo sta pripravila Vid in vajenka Špela.