Mariborska tovarna umetne inteligence
Slovenija je na razpisu Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, krajše EuroHPC, pridobila sredstva za izgradnjo novega superračunalnika. Superračunalnik bo deloval v okviru tako imenovane Slovenske tovarne umetne inteligence, krajše SLAIF, gostil pa ga bo Arnesov novi podatkovni center v bližini hidroelektrarne Mariborski otok. Superračunalnik bo omogočal razvoj in optimizacijo modelov umetne inteligence, namenjen pa bo primarno industriji, in tudi raziskovalnim institucijam.
Razpisna prijava je nastala v okviru širšega interesnega konzorcija za tehnologije umetne inteligence, ki vključuje Arnes, Institut »Jožef Stefan« in slovenske univerze. Na podobnem razpisu je Slovenija leta 2018 že pridobila sredstva za superračunalnik Vega, ki ga bo SLAIF zaradi večje računske moči v roku nekaj let postopoma zamenjala. Projekt predstavi direktor javnega zavoda Institut informacijskih znanosti IZUM, doktor Aleš Bošnjak, kjer med drugim upravljajo s knjižničnim sistemom COBISS in bazo raziskovalcev SICRIS.
Doktor Bošnjak razloži računske zmogljivosti novega superračunalnika.
Bošnjak doda, da bo novi superračunalnik ob polni obremenitvi porabil okoli trikrat več energije kot trenutni sistem Vega. To pomeni moč okoli 6,5 megaváta oziroma toliko, kot je poraba dobrih šest tisoč gospodinjstev.
/////
Eden izmed deklariranih ciljev tovarne SLAIF je sodelovanje raziskovalne in razvojne sfere. To v praksi pomeni povezovanje gospodarstva in javnega sektorja, saj bi gospodarstvo z uporabo storitev SLAIF razvilo izdelke, ki bi jih lahko uporabila javnost. Način dela v tovarni umetne inteligence ter integracijo proizvedenih modelov v podjetja-naročnike predstavi Bošnjak.
SLAIF bo na voljo tako domačim kot tudi tujim podjetjem ter raziskovalkam, saj nastaja kot del evropskega ekosistema sorodnih superračunalnikov. Ker polovico sredstev za vzpostavitev tovarne zagotavlja Evropa, drugo polovico pa Slovenija, bo tudi računska moč enakomerno razporejena med domače in tuje odjemalce informacijskih storitev. Uporabo superračunalnika bo za evropski del odrejal EuroHPC, v Sloveniji pa bo dostop in vsebinske prioritete določal konzorcij Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje SLING.
Dejan Valh iz zavoda IZUM nam je v pisnem odgovoru potrdil, da bo konzorcij SLING prioritetno listo vzpostavil na podlagi dostopnosti računskih virov. Na prednostno listo bi se uvrstila zagonska in mala podjetja, nato srednja, upoštevani pa bodo tudi drugi dejavniki, kot so inovativnost in razvojni ter tržni potencial projekta. Po njegovem mnenju bo uspeh odvisen tudi od možnih spodbud in subvencij za podjetja s strani države.
Z Instituta »Jožef Stefan« so nam sporočili, da s tovarno SLAIF pričakujejo hitrejši in preprostejši dostop do superračunalniških storitev. Manjši projekti bodo do infrastrukture dostopali v nekaj dneh, za večje pa bo dostop omogočen v manj kot dveh tednih. Javna infrastruktura bo pod določenimi pogoji na voljo brezplačno, zlasti raziskovalcem in razvojnim skupinam v zagonskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih. Za podjetja, ki že ponujajo produkte in storitve, ter za velika podjetja pa pravila še usklajujejo. Zanimalo nas je, kako bodo postavili cene storitev za odjemalce iz gospodarstva. Pojasni Bošnjak.
/////
Pri projektu SLAIF navajajo, da si za doseganje boljšega mednarodnega sodelovanja želijo čim bolj javno dostopne podatke. Razloži Ariela Herček iz Arnesa.
Herček navaja, da si bodo tudi pri podatkih naročnikov iz zasebnega sektorja prizadevali za upoštevanje načel odprtega dostopa FAIR, vendar bodo za odločitev o zaščiti podatkov odgovorni prijavitelji projektov. Ti lahko vse, kar smatrajo kot intelektualno lastnino, vnaprej anonimizirajo kot utemeljene zakonske izjeme od odprtega dostopa do podatkov.
Tovarna SLAIF v ospredje postavlja interese zasebnega sektorja, čeprav ga gosti in upravlja javna institucija. Storitve so primarno namenjene podjetjem, javna dostopnost podatkov in modelov umetne inteligence, ki pomeni tudi večjo javno korist, pa kljub željam nosilcev projekta ni v polnosti zagotovljena – niti za podatke, na katerih bodo modeli zgrajeni, ne za uporabo samih modelov. Do sistema zagonskih podjetij kot pomembnega dela gospodarstva in družbenega napredka smo skeptični, saj je dokazov o njihovih učinkih malo. Pri zgodbi se nam zdi najbolj spodbudno, da bo imela do visokotehnološke infrastrukture brezplačen dostop tudi raziskovalna sfera.
ZOFFo sta pripravila Boža in LukaS.
///////////////////////////////
IJS Odgovori
Prvotna vprašanja:
1. Kako je prišlo do projekta SLAIF? Zakaj je bila izbrana Slovenija?
Pobuda tovarn umetne inteligence je nastala, ker se je zaradi hitrega razvoja tega področja pokazala potreba zelo hitrega prehoda v praktično uporabo v Evropi, kar zahteva povezavo raziskovalcev, razvojnikov in velike infrastrukture. Skupno podjetje EuroHPC je bilo zaradi uspehov na področju superračunalništva in infrastrukture za umetno inteligenco izbrano kot izvajalec te pobude. Slovenija je bila izbrana zaradi izvrstne ocene naše prijave ter izjemne uspešnosti našega dosedanjega sodelovanja s sistemom HPC Vega tar različnimi projekti, kot so kompetenčni centri, centri odličnosti ter podpora najzahtevnejšim uporabnikom.
2. Kako bo odprtje tovarne umetne inteligence pripomoglo k razvoju gospodarstva in raziskovalnega sektorja?
Slovenski projekt vključuje novo strojno opremo ter veliko razvojno-storitveni projekt. Projekt se bo začel izvajati že letos in nb predvsem vzpostavil programsko in storitveno platformo za razvoj in prilagajanje modelov in algoritmov umetne inteligence, ki bo olajšala sodelovanje raziskovalcev in razvijalcev v gospodarstvu ter omogočala hiter razvoj prototipov za uporabo v gospodarstvu in javnem sektorju. Gre za mednarodno dejavnost, polovica kapacitet bo na voljo vsem v Evropi, kar je tudi velika priložnost za nova raziskovalna in gospodarska sodelovanja.
3. Kako bo podjetjem in raziskovalcem omogočen dostop do infrastrukture in storitev tovarne umetne inteligence? Kakšne cene storitev pričakujete?
Eden od ciljev nove pobude je mnogo hitrejši in preprostejši dostop, kot je bil na področju superračunalništva v navadi. Za manjše projekte bi morali uporabniki pridi do infrastrukture v nekaj dneh ali celo prej, če so že registrirani v sistemu, za večje pa v manj kot dveh tednih, kar je bistven napredek. Moramo se zavedati, da gre za javno infrastrukturo, ki bo pod določenimi pogoji na voljo brezplačno, zlasti raziskovalcev in razvojnim skupinam v zagonskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih. Za podjetja, ki že ponujajo produkte in storitve, ter za velika podjetja, pa še usklajujemo pravila, saj se moramo po eni strani držati pravil državne pomoči, po drugi pa gre za vseevropsko pobudo, kjer so mogoče tudi izjeme.
4. Kako bo novi superračunalnik nadgradil obstoječe zmogljivosti trenutnih superračunalnikov v Sloveniji?
Novi superračunalnik bo bistveno večji in močnejši ter prilagojen za področje umetne inteligence. Nadomestil in povečal bo kapacitete sistema HPC Vega, ki je bil, ob svojem začetku, povsem sodoben sistem, ki je bil primeren tudi za umetno inteligenco in je podprl velike projekte, npr. gradnje orodij za slovenski jezik. Na osnovi teh izkušenj pa z novimi tehnologijami in v posebej prilagojeni stavbi načrtujemo mnogo močnejši sistem.
Na Arnesu smo že nekaj časa nazaj začeli s pripravo projekta postavitve Arnesovega podatkovnega centra Maribor, ki vsebinsko spada v sklop večjih infrastrukturnih nadgradenj Arnesove omrežne hrbtenice ter storitev z namenom naslavljanja potreb slovenske znanstveno- raziskovalne skupnosti in sledenju načelom FAIR, ki so v odprti znanosti temeljnega pomena. Najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovična uporaba odprtih raziskovalnih podatkov
bodo merilo ne samo za uporabo storitev dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov in storitve kolokacije, ki jih bo Arnes med drugim nudil v sklopu infrastrukture Podatkovnega centra Maribor, temveč tudi za rabo superračunalniške oz. HPC infrastrukture in z njo povezane Slovenske tovarne umetne intelligence, ki bosta del podatkovnega centra.
Kot predstavnik Slovenije v Evropskem oblaku odprte znanosti Arnes skrbi, da bodo infrastrukturne storitve v prihodnje še bolj prilagojene potrebam raziskovalcev, povezovanje različnih rešitev znotraj enotne infrastrukture pa bo pomembno prispevalo h konkurenčnosti slovenskega raziskovalnega prostora, medtem ko koordinacija telesa za infrastrukturo v okviru SSOZ, ki jo vodi Arnes, omogoča razvoj teh storitev v skladu s konkretnimi potrebami uporabnikov.
Kot javni infrastrukturni zavod, ki predstavlja akademsko in nacionalno omrežje Slovenije, pa Arnes že vse od leta 1992 sledi potrebam uporabnikov, v kar je spadala tudi vzpostavitev lastnega superračunalniškega sistema leta 2009. Zadnja leta je raba Arnesove superračunalniške gruče osredotočena predvsem na izvajanje izobraževanj o rabi HPC, ki so organizirana predvsem v kontekstu Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo, katerega je Arnes tudi del, hkrati pa Arnes koordinira konzorcij Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.
Dodatni vprašanji:
* Kako se boste odzvali, ko bo več podjetij in raziskovalcev prosilo za vire SLAIF, kot bo na voljo virov? Bo vzpostavljena prioritetna lista?
Že zdaj za odrejanje dostopa do virov skrbi konzorcij SLING, Slovensko nacionalno superračunalništo omrežje, ki ga predstavlja Arnes, ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije kot financer. Za mednarodne razpise dostop urejamo v okviru EuroHPC, kjer nas kot domovanje sistema zastopa IZUM. Vzpostavili smo pravila odprtega dostopa in pravila dostopa za gospodarstvo. Sistemi in tudi podpora strokovnjakov, ki bo pomembna dejavnost v SLAIF, imajo prioritetne liste. Za večje projekte in skupine, ki se jim mudi, ter razne posebne dogodke in izobraževanja, pa organiziramo rezervacije. Ves čas se trudimo za ravnotežje med odličnim izkoristkom naprav - naš sistem je med najbolje izkoriščenimi če ne celo najbolje izkoriščeni od sistemov v EuroHPC in čim hitrejšim dostopom za uporabnike. Tehnično smo že zdaj najhitrejši pri odrejanju dostopov, vendar bomo v okviru SLAIF tudi olajšali in pospešili administrativni postopek.
* Bo Vega še naprej primarno v uporabi za raziskovalce? Do kdaj bo smotrna njena uporaba?
HPC Vega bo še naprej na voljo tako za znanstveno kot za gospodarsko uporabo. Sistem je bil načrtovan za petletno življenjsko dobo, vendar nameravamo podaljšati podporo in delovanje za eno leto. To nam bo omogočilo prehod na nove sisteme brez večjih težav. Kasneje bi delovanje prineslo dodatne stroške, zaradi katerih obratovanje ne bi bilo več smiselno.
///////////////////////////
Dejan Dejan Valh (IZUM):
Obstoječi HPC Vega je in bo še naprej namenjen za raziskovalce in pod posebnimi pogoji tudi za gospodarstvo (ko gre za sodelovanje gospodarstva za raziskovalci ali pa za komercialno rabo, torej proti plačilu). HPC Vega bo vse do zagona novega superračunalnika v letu 2027 tudi temelj za uvajanje in implementacijo rešitev in storitev slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF). Namera je, da vzdrževanje podaljšamo za eno leto, v letu 2027 pa bo računski del HPC Vega (ne pa tudi podatkovni del) postopoma umaknjen iz uporabe, saj ne bo več vzdrževan in bo iztrošen. Torej raziskovalci bodo postopoma prenehali z uporabo HPC Vega, njihove aplikacije in projekti pa bodo preneseni na nov superračunalnik.
SLAIF in novi superračunalnik je treba razumeti malce ločeno, saj slednji predstavlja kontinuiteto na področju raziskovanja in bo podpiral obstoječe projekte kot tudi nove, predvsem usmerjene v umetno inteligenco tudi zato, ker bo za take aplikacije in storitve tudi optimiziran.
Glede potreb po virih in morebitnih prioritet pa so že sedaj v rabi pravila za odprti dostop SLING (Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje), kjer se v primeru prijavljenega projekta z veliko potrebami po računski moči skliče znanstveno komisijo za dodeljevanje velike količine virov. Torej najprej morajo biti računski viri na voljo, nato pa mora biti projekt tudi ocenjen glede na možnost izvedbe, znanstveno odličnost in družbeni vpliv.
V primeru storitev SLAIF bo predvidena podobna politika, ki jo moramo šele sprejeti, bodo pa v prvi vrsti imela prednost start-up podjetja, mala podjetje in nato srednje velika podjetja. Pomembni bodo časovni okviri, inovativnost, razvojni in tržni potencial, tehnična primernost in zmožnost izvedbe. Veliko pa bo v tem primeru odvisno od možnih vzpodbud in subvencij za podjetja s strani države.
Obenem je treba vedeti tudi, da tako kot Vega, bo tudi novi superračunalnik del ekosistema EuroHPC JU superračunalnikov, kar pomeni, da bodo lahko podjetja pridobila računske vire tudi na deležu EuroHPC JU našega superračunalnika, kot tudi drugih po Evropi. SLAIF ni samo slovenska tovarna umetne inteligence, ampak je del ekosistema tovarn umetnih inteligenc Evrope, kar je tudi končni cilj povezati različne države članice in predvsem pospešiti gospodarski razvoj na različnih področjih s pomočjo umetne inteligence.
Dodaj komentar
Komentiraj