Prva kvantna ZOFFa
Znanstvena redakcija vas pozdravlja v novi novičarski rubriki na Radiu Študent. Na ZOFFi bomo prebirali vesti iz znanstvene sfere, ki se tičejo politik oblikovanja znanstvene dejavnosti. Prvo začenjamo s prvim svetovnim kvantnim dnem, za katerega je bil izbran štirinajsti april. Razlog za izbiro datuma najdemo, podobno kot za dan števila pi, v prvih treh decimalkah Planckove konstante 4 cele 14. Planckova konstanta povezuje energijo in valovno dolžino svetlobe, je pa tudi najmanjši možen volumen posameznega kvantnega stanja. Po vsem svetu in na medmrežju tako danes potekajo poljudna predavanja o osnovah kvantne mehanike in njenih aplikacijah, med katerimi so v ospredju kvantni senzorji in kvantni računalniki.
Evropska unija je julija lani z ustanovitvijo evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo začela z dolgoročnim projektom vzpostavitve neodvisnih oskrbovalnih verig za proizvodnjo kvantnih tehnologij in znanj. V zadnjem razpisu, objavljenem prejšnji teden, želijo s 50-odstotnim deležem sofinanciranja do zneska 40 milijonov evrov do konca leta 2022 doseči cilj treh v Evropi obratujočih kvantnih računalnikov, integriranih v obstoječo visokozmogljivo računalniško omrežje. Poslušalci lahko morebitne prijave oddate do 30-tega junija. V marcu pa je še obsežnejši projekt te vrste odobrila nemška zvezna vlada, ki si prav tako želi vse komponente kvantnega računalnika izdelati doma. Dobrih 70 milijonov evrov težko investicijo pod imenom QSolid nameravajo do leta 2024 združiti z računskim centrom v Jülichu. Skupno podjetje v več razpisih pogojuje razpisna sredstva s solastništvom končnega računalniškega kompleksa.
Na drugi strani Atlantika medtem največ sredstev za razvoj kvantnih tehnologij porabljajo že uveljavljeni tehnološki giganti. Najbolj uspešna sta zaenkrat tu IBM in Google, ki stavita na tehnologijo transmonskih kubitov. Po drugi strani je Microsoft najbolj zaupal ideji o topoloških kubitih, članek o njeni realizaciji pa so lani odmevno umaknili iz revije Nature. Neodvisna podrobna analiza njihovih meritev je namreč pokazala na selektivno obravnavo podatkov, pri čemer so dele meritev, ki niso ustrezali želenemu tehnološkemu narativu, preprosto izpustili. Nekateri vpleteni so sicer posebej nekooperativni pri deljenju meritev, na katerih so osnovane ugotovitve v člankih, pod katere so podpisani. Po njihovem mnenju naj bi bili zaradi dejstva, da raziskav ne financira javni denar, pač pa je za njimi Microsoft, izvzeti iz običajne klavzule o dostopu podatkov pri razumni zahtevi.
Tekma v razvijanju kvantnih računalnikov je pustila močan pečat tudi na letošnjem marčevskem srečanju Ameriškega fizikalnega združenja, ki se je odvilo prvič po dveh letih, tokrat v Čikagu. O stanju na terenu smo vprašali doktorja Jako Vodeba z Instituta Jožef Stefan.
Kakšni pa so tehnološki trendi za implementacijo kvantnih bitov?
Te razvoje spremlja tudi obsežno gibanje za popularizacijo kvantnih tehnologij in razvoj pedagoških metod, ki bi približale ideje za kvantnim računalništvom mlajšim generacijam. V Združenih državah Amerike tak projekt denimo deluje od leta 2020 pod imenom Partnerstvo Q-12 in z zveznim financiranjem oblikuje učni načrt osnovnošolske in srednješolske fizike, ki vključuje elemente kvantne mehanike. V mesecu okoli dneva znanosti tako na medmrežju organizirajo več interaktivnih delavnic. Podoben dogodek pa bo prav danes, na kvantni dan, potekal tudi v slovenščini pod naslovom Kam se usesti v učilnici s pomočjo kvantnega računalništva. Organizatorja delavnice, doktorja Vodeba, smo še vprašali, kaj lahko pričakujejo udeleženci.
Dodaj komentar
Komentiraj