Roj kresničk
Mednarodna raziskovalna skupina je z opazovanji z vesoljskim teleskopom James Webb preučevala galaksijo Firefly Sparkle oziroma Roj kresničk le 600 milijonov let po velikem poku. Z natančnimi opazovanji gravitacijskega lečenja te galaksije so dobili podroben vpogled v razvoj prvih galaksij. Raziskava je objavljena v reviji Nature.
Morda se zdi nenavadno, da so galaksijo lahko opazovali [sarkastično] »le« 600 milijonov let po velikem poku. Galaksija Firefly Sparkle je namreč tako oddaljena, da je svetloba od nje do nas potovala 13 milijard let. O tem, kako je skupina opazovala tako oddaljeno galaksijo, smo vprašali mladega raziskovalca Gregorja Rihtaršiča s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je sodeloval pri raziskavi.
Toda kako lahko pri opazovanju tako oddaljenih galaksij vemo, da gre res za galaksijo, ki smo jo že opazovali v preteklosti, z drugimi teleskopi? Odgovarja Rihtaršič.
Zakaj pa je opazovanje tako oddaljenih galaksij zanimivo? Že v bližnjem vesolju imamo namreč na stotine galaksij, za preučevanje katerih ne potrebujemo najnaprednejših teleskopov na svetu. Pomen opazovanj oddaljenih galaksij razloži Rihtaršič.
Kot skupina zapiše v študiji, je zanimivost opazovane galaksije Firefly Sparkle predvsem njena struktura. Galaksija je namreč sestavljena iz desetih zvezdnih kopic, ki se med seboj razlikujejo po času in fazi nastanka. Vse kopice niso nastale ob istem času, kar nakazuje na postopen razvoj galaksij v zgodnjem vesolju. Po masi je galaksija primerljiva z zgodnjimi fazami naše galaksije.
To, da je opazovana galaksija podobna zgodnjim fazam naše galaksije, pa še ne pomeni, da je podobna naši galaksiji. Galaksije zgodnjega vesolja so se močno razlikovale od današnjih galaksij, kot je Rimska cesta, pojasni Rihtaršič.
Razlog, da so galaksijo Firefly Sparkle lahko temeljito preučili, je gravitacijsko lečenje. Med nami in oddaljeno galaksijo se nahaja jata zvezd, ki s svojo gravitacijo ukrivi okoliški prostor. Zato se svetloba, ki potuje mimo jate, nekoliko ukrivi. Na ta način lahko jate galaksij delujejo kot optične leče – zbirajo svetlobo, zaradi česar so lečeni objekti navidez močno svetlejši. To nam omogoča preučevanje oddaljenih objektov, ki so sicer pretemni za opazovanje.
Za uporabo gravitacijskega lečenja pa je potrebno dobro razumevanje tega, kakšno gravitacijsko polje ima jata galaksij med nami in opazovano galaksijo, torej potrebujemo porazdelitev mase v jati. Modeliranje mase v jati je eno izmed področij študije, kjer so v raziskavi sodelovali slovenski raziskovalci. O tem, kaj je v raziskavi počela slovenska astronomska skupina, nam pove Gregor Rihtaršič.
Študija galaksije Firefly Sparkle je pomembna, saj nam poda vpogled v procese, ki so izoblikovali zgodnje galaksije, prav tako pa s tem preizkusimo že obstoječe teorije nastanka in razvoja galaksij. S študijo je skupina pokazala tudi, da interakcije, trki med galaksijami, zelo verjetno igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju. Raziskavo lahko povzamemo s citatom profesorice Maruše Bradač, vodje astronomske skupine Fakultete za matematiko in fiziko, zapisanim na spletni strani astronomske skupine: [citat] »Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale.«
Raziskovalna skupina že načrtuje nadaljevanje študije. Več o tem nam pove Rihtaršič.
Zgodnjevesoljsko ZOFFo je pripravil Oskar.
Dodaj komentar
Komentiraj