Državni zbor je konec januarja ratificiral Sporazum Združenih narodov za zaščito oceanov. Sporazum je bil sprejet junija 2023, v veljavo pa bo stopil, ko ga bo ratificiralo vsaj 60 držav. Slovenija je to storila kot petnajsta. S sporazumom za zaščito oceanov želijo zaščititi vsaj 30 odstotkov svetovnih morij do leta 2030. Trenutno je zaščiten le en odstotek svetovnega morja, kjer razen posebnih izjem človeško vmešavanje v ekosistem ni dovoljeno. Najpomembnejša ukrepa sta blokada ribištva in podvodnega rudarjenja. Sporazum naj bi omogočil ustanavljanje zaščitenih območij, postavitev protokolov za ocenjevanje vpliva gospodarskih dejavnosti in raziskovanje na zaščitenih območjih, državam v razvoju pa omogočal financiranje organov za izvajanje sporazuma.

Izraelsko uničenje Palestine je onemogočilo delovanje prej aktivne znanstvene sfere. Pred začetkom genocida in bombnih napadov je v Gazi delovalo enaindvajset univerz in fakultet, septembra prejšnjega leta jih je bilo petnajst povsem uničenih ali močno poškodovanih. Ostalih šest je utrpelo delne fizične poškodbe, a ostajajo v delujočem stanju. Tako je na območju Palestine dostop do študija izgubilo 90.000 študentov in študentk. Do obnovitve fakultet bo po navedbah univerz študijsko življenje potekalo iz šotorov in nadomestnih centrov – ob predpostavki, da Združene države in Izrael ne bosta izvršila načrtov za genocidno izselitev prebivalcev Gaze.

Ostajamo v Gazi. Nedavna raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je določila natančnejšo oceno smrti kot posledico genocida v Gazi med sedmim oktobrom 2023 in tridesetim junijem 2024. Ocenili so, da je bilo zaradi vojnih grozot povzročenih 64.260 smrti Palestincev in Palestink. Ta ocena pomeni, da je Palestinsko ministrstvo za zdravje podcenjevalo število smrti za okoli 41 odstotkov. Izračun so podali na podlagi ankete in podatkov palestinskega ministrstva za zdravje ter osmrtnic, objavljenih na spletnih omrežjih. Podatke so združili in glede na ujemanja v podatkih odstranili podvojene posameznike in posameznice. Od podatkov izpostavljajo, da je bilo 59,1 odstotka vseh smrti med ženskami, otroci pod osemnajst let in starejšimi nad 65 let. Naj ne bo smrt enega tragedija in smrt milijonov statistika.

Obstaja več teorij nastanka DNK in njenih osnovnih gradnikov – nukleotidov. Po eni teoriji so osnovni organski delci prišli na zemljo z meteoriti. Da je ta teorija mogoča, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji Nature Astronomy. V njej je skupina raziskovalcev preučila vzorec asteroida Bennu, ki ga je ameriška vesoljska agencija NASA pridobila med nedavno odpravo OSIRIS-REx. 

V vzorcu asteroida Bennu so odkrili širok nabor dušikovih spojin, med drugim 14 od 20 aminokislin, ki jih najdemo v bioloških organizmih na Zemlji, in vseh pet dušikovih baz, ki so sestavni del dednega materiala. Snovi, iz katerih je asteroid sestavljen, so nastale v zunanjem delu sončnega sistema, kjer so nizke temperature omogočile nastanek tekočin z bogato vsebnostjo amonijaka. Reakcije pri nizkih temperaturah so omogočile nastanek kompleksnejših organskih spojin, kot so karboksilne kisline, aminokisline in amini. Aminokisline v vzorcu asteroida Bennu so bile racemne, kar pomeni, da so bile levo in desnosučne oblike spojin najdene v enakih količinah. To se razlikuje od bioloških molekul v zemeljskih organizmih, kjer je praviloma prisotna le ena oblika – aminokisline so denimo levosučne, sladkorji pa desnosučni. 

Nigerijski plemenski skupnosti Bille in Ogale sta vložili tožbo proti globalnemu energetskemu in naftnemu konglomeratu Shell in drugim naftnim podjetjem, ki izkoriščajo delto reke Niger. V tožbi navajajo, da so zaporedni izlivi nafte povzročili uničenje kmetijstva in ribištva, kar je uničilo njihov način življenja. Poleg pomora rib in rastlinja imajo prebivalci onemogočen dostop do pitne vode, kar naj bi bilo tudi med razlogi za telesne deformacije novorojenčkov. 

Drugi največji naftni konglomerat je črno zlato v delti reke Niger odkril leta 1947. Po podatkih Združenih narodov je bilo v delto reke Niger od leta 1958 spuščenih 1,5 milijona ton surove nafte v vsaj 7000 ločenih primerih razlitij nafte. Shell uporablja dve glavni taktiki diverzije od krivde. Kot prvo se sklicuje na pojavnost tatvin nafte kot vir razlitji. V redkih primerih, ko je za razlitje kriv Shell, pa v sporočilih za javnost navajajo, da vodijo čistilne sheme v vrednosti skoraj milijarde evrov. Ta čistilni projekt so lokalni opazovalci označili za prevaro, torej za taktiko zelenega zavajanja oziroma greenwashinga. Preliminarna tožba med lokalnima skupnostma Bille in Ogale ter naftnimi podjetji se je začela 13. februarja in se bo zaključila 10. marca letos.

Kaj ostane, ko možganskemu tkivu odstranimo vse biološke komponente? Plastika. Bolj natančno polietilenska mikro- in nanoplastika. V nedavni raziskavi, objavljeni v reviji Nature, je skupina raziskovalcev določila vsebnost plastike v nekaj gramov težkih vzorcih ledvic, jeter in možganov. V raziskavo so vključili vzorce 64 ljudi. Vzorce so zbirali pri obdukciji ljudi z demenco in brez te diagnoze, in sicer v dveh časovnih točkah, leta 2016 in lani. Vsebnost plastike v vzorcih jeter se je v preiskovanem obdobju povišala za štirikrat, z okrog 100 mikrogramov na gram vzorca leta 2016 na dobrih 400 mikrogramov plastike na gram vzorca leta 2024. 

V možganih so raziskovalci in raziskovalke določili še višjo količino plastike kot v jetrih. Koncentracija plastike je narasla s približno 3300 mikrogramov leta 2016 na več kot 4900 mikrogramov plastike na gram vzorca leta 2024. Čeprav so v možganih dementnih ljudi določili višjo vsebnost plastičnih delcev kot v možganih zdravih ljudi, avtorji in avtorice raziskave poudarjajo, da to ne pomeni, da je plastika vzrok za demenco. Glede na podatke raziskave ocenjujejo, da bi lahko iz celotnih možganov izolirali okoli 10 gramov plastike, primerljivo z maso voščenke. 

Iz človeških ledvic prehajamo na ledvice prašičev. Ameriška uprava za hrano in zdravila, krajše FDA, je odobrila prvo klinično testiranje ksenotransplantatov podjetja United Therapeutics. Ksenotransplantacije so transplantacije organov med vrstami, v tem primeru prenos ledvice gensko spremenjenega prašiča v človeka. Več o pomenu prvih ksenotransplantacij pove profesor z Biotehniške fakultete, Peter Dovč.

V prvem kliničnem testiranju bo ameriško biotehnološko podjetje presadilo ledvice gensko spremenjenih prašičev v šest posameznikov in posameznic, starih med 55 in 70 let z odpovedjo ledvic v pozni fazi. Profesorja Petra Dovča smo povprašali o možnosti razvoja ksenotransplantacij tudi v Evropi.

Potencialne težave pri ksenotransplantacijah opiše Dovč.

Prva klinična testiranja ksenotransplantacij bodo potekala v sredini letošnjega leta.

Novice iz sveta znanosti je z od nafte umazanimi rokami spremljal vajenec Sergej.