Znanstvenice na zoffi
Fotografija: Protest za boljše delovne pogoje raziskovalk in raziskovalcev v Berlinu, avtorica fotografije Britta Ohm.
Nemško ministrstvo za znanost je 17. marca objavilo dokument o načrtovani spremembi zakona o začasnih znanstvenih pogodbah. Namen spremembe zakona je spodbujati stalna delovna mesta raziskovalcev in raziskovalk po končanem triletnem, in ne več šestletnem obdobju raziskovalnega dela v znanstvenih institucijah in industriji. S tem naj bi po mnenju ministrstva prisilili zaposlovalce k čimprejšnjim rednim zaposlitvam raziskovalcev in raziskovalk.
Sprememba zakona, ki je predvidevala prepolovitev najdaljše možne pogodbe začasne zaposlitve raziskovalk in raziskovalcev po doktoratu s šestih let na tri, je naletela na odpor pri znanstvenoraziskovalni skupnosti, profesoricah, raziskovalkah in doktorskih študentih. Ti so z izvedenim protestom v Berlinu, burno razpravo na družbenih omrežjih in več odprtimi pismi ustavili nadaljnjo obravnavo, kar je 19. marca sporočila Sabine Döring, državna sekretarka zveznega ministrstva za šolstvo in raziskave. Kako je potekal protest za boljše delovne pogoje v znanosti 24. marca pred ministrstvom v Berlinu, pove raziskovalka z Inštituta za socialno antropologijo, Britta Ohm, članica organizacije organizacije Network for Decent Labour in Academia ter organizatorka protesta.
Leta 2007 je Nemčija z aktom o začasnih znanstvenih pogodbah začela s prvimi koraki k reformi sistema zaposlovanja, katere namen naj bi bil zmanjšati število prekarnih zaposlitev. Zakon je omejil zaposlovanje znanstvenikov na pogodbah za določen čas na šest let, po doktoratu pa še šest let na poti do profesorstva. Še vedno je na začasnih pogodbah več kot 90 odstotkov raziskovalk in raziskovalcev. Več o problematičnosti obstoječe zakonodaje in predlagane spremembe pove Britta Ohm.
Spremembi zakona nasprotujejo tudi profesorji in profesorice. Kaj bi pomenilo skrajšanje podoktorskega raziskovalnega obdobja, pojasni predsednik največjega združenja za biokemijo in molekularno biologijo v Nemčiji, prvopodpisnik izjave 1500 profesorjev, s podporo več kot 45 tisoč članov in članic raziskovalnih in znanstvenih institucij, profesor Volker Haucke z Inštituta za farmacijo Svobodne univerze v Berlinu.
Haucke predstavi problematičnost trenutne situacije pri zaposlovanju raziskovalk in raziskovalcev v naravoslovnih znanostih.
Kot pravi Britta Ohm, po današnjem srečanju s predstavniki ministrstva, na katerem je kot predstavnica organizacije predlagala dolgoročne rešitve, dokončnega dogovora o spremembi zakona še ni bilo.
Haucke vidi rešitev v daljšem obdobju raziskovanja po končanem doktoratu.
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Prejšnji teden je v okviru Združenih narodov v New Yorku po komaj 45-ih letih od prve konference potekala druga globalna konferenca o vodah, namenjena pregledu delovanja in rezultatov akcije Združenih narodov »Voda za trajnostni razvoj« za leta med 2018 in 2028.
Kaj je bil povod za konferenco, pove predsednik Slovenske organizacije za podzemne vode, geolog profesor Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Konference so se udeležili slovenski predstavniki predsednica Nataša Pirc Musar, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Ta je izpostavil slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov v prvem svetovnem biosfernem območju petih držav, območje UNESCO Mura Drava Donava. Gre za območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930 tisoč hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, s tem pa je uradno največje rečno biosferno območje v Evropi. Zaenkrat obnovitveno območje ostaja le pobuda.
Tridnevni vrh v New Yorku je spodbudil okoli 700 zavez lokalnih in nacionalnih vlad, nevladnih organizacij in nekaterih podjetij k novi akcijski agendi za vodo, napredek pri izvajanju prostovoljnih zavez pa bodo spremljali na prihodnjih srečanjih Združenih narodov. Na pobudo slovenskih delegatov bodo Združeni narodi imenovali posebnega odposlanca za vodo. Kaj je končni izkupiček konference, komentira Brenčič.
Kaj so vzroki, da se države niso poenotile v skupni izjavi?
Dodaj komentar
Komentiraj