Regenerativna medicina prinaša mnogo novih načinov zdravljenja, saj z različnimi pristopi pozdravi, nadomestì in pomladì poškodovane dele telesa. Razvoj poteka predvsem na področju uporabe matičnih celic in tkivnega inženirstva. S celičnimi in tkivnimi pristopi lahko uspešno obravnavamo zdravstvene težave – vse od posameznih celic do celotnih organov. Možnosti za regeneracijo in nadomestitev nedelujočih ali odmrlih tkiv ter organov odpirajo vrata novim, uspešnejšim načinom zdravljenja bolezni, ki so s klasičnimi farmakološkimi in kirurškimi pristopi ostale neozdravljive. Težave se pojavijo denimo pri zobeh, ker se poškodbe ne morejo zaceliti same, kot bi se na primer celila ureznina ali zlomljena kost. 

Razlog za to je, da zobna sklenina za razliko od kostnega tkiva ne prejema kisika in svežih hranilnih snovi. Sestoji zgolj iz mineralov in manjšega deleža strukturnih proteinov, posledično so poškodbe na zobeh trajne. Proteze, vsadki, preoblikovanje zob in druge metode, s katerimi danes krpamo poškodovane zobe, lahko močno obremenjujejo okoliško tkivo. To lahko povzroči kasnejšo nepravilno poravnavo zob v čeljusti. Še razvijajoča se zobna regenerativna terapija stremi k ustvarjanju živega, delujočega in biokompatibilnega tkiva, kar bi lahko vodilo v zamenjavo celega zoba pri odraslih. Oglejmo si zanimiva pristopa, ki stremita k odpravi neprijetnosti, povezanih z manjkajočimi zobmi.

/////5 sekund dvig podlage/////

Približno dvema do sedmim odstotkom ljudi manjka vsaj en mlečni ali stalni zob, ki med odraščanjem ne pokuka iz dlesni, pri nekaterih zelo redkih okvarah v razvoju pa zobje sploh ne zrastejo. Mnogim ljudem zobje izpadejo tudi kasneje v življenju zaradi obrabe ali močnega udarca. Skupina japonskih raziskovalcev in raziskovalk razvija zdravilo, ki naj bi omogočilo ponovno rast človeških zob. Kot potencialno tarčo so pretekle raziskave prepoznale signalni protein USAG-1, ki zavira rast zob pri človeku. Našli so ga tudi pri miših in dihurjih, pri njih opravlja enako funkcijo. Signalni proteini so proteini, ki sodelujejo pri zaznavanju in odzivanju celice na zunanje in notranje signale. V našem primeru USAG-1 zavira razvoj novega zoba v dlesni. 

Znanstveniki in znanstvenice z Univerze v Kjotu so ustvarili protitelo, ki zmoti interakcijo med USAG-1 in molekulami zobnih rastnih faktorjev. Dihurji, na katerih so zdravilo preskušali v predklinični fazi raziskav, imajo podoben vzorec rasti zob kot ljudje. Zato je dejstvo, da je zaviranje proteina USAG-1 pri testiranju na živalih sprožilo rast zob, obetavno tudi za ljudi. Pri testiranju niso opazili nobenih nezaželenih stranskih učinkov in zdravilo je povzročilo rast nove, tretje generacije zob pri miših, dihurjih in psih. 

Zdravilo je sicer primarno namenjeno zdravljenju prirojene odsotnosti zob. Konec lanskega leta je že prišlo v fazo kliničnih preizkusov na ljudeh. Ker je zdravljenje s protitelesom sprožilo nastanek tretje generacije zob, znanstveniki in znanstvenice upajo, da bo tak pristop lahko omogočil tudi zdravljenje izgube stalnih zob kasneje v življenju. Vendar smo od odgovora oddaljeni še vsaj nekaj let, dokler ne bodo opravljena klinična preizkušanja na ljudeh, ta so se začela lansko jesen.

/////5 sekund dvih podlage/////

Oglejmo si še eno nedavno raziskavo. Raziskovalci in raziskovalke z Univerze v Washingtonu so se regeneracije zob lotili z uporabo zarodnih celic. Zarodne oziroma matične celice so celice, ki se lahko delijo in pretvorijo v funkcionalno zelo različne tipe celic v našem telesu. Matične celice so uporabne pri regeneraciji kosti in prenos take tehnike na obnovitveno zobozdravstvo bi lahko pripomogel k regeneraciji zob. 

Skupina znanstvenikov in znanstvenic je iz zarodnih celic ustvarila organoid – pomanjšan in poenostavljen predhodnik zoba, vzgojen v laboratoriju. S poskusom so skušali imitirati razvoj zoba v človeškem telesu. Matične celice so usmerili, da so se razvijale v predhodnice zobnih organoidov, ki so sposobni zgraditi osnovne strukture zoba. Organoidi, ki so nastali, so samostojno proizvajali strukturne proteine, ki tvorijo zobno sklenino, in tudi raznolike kalcijeve minerale, ki ji dajejo trdnost. To je bistven prvi korak v razvoju terapij poškodovanih zob z uporabo zarodnih celic. Z nadaljnjim razvojem bi lahko v laboratoriju naredili zobno sklenino in z njo zapolnili zobne votline. Znanstvena ekipa razmišlja, da bi s celovitejšim pristopom poleg zob lahko regenerirali tudi drugo mehko tkivo v ustih.

/////3 sekund dvih podlage/////

Regenerativna dentalna medicina se še razvija. Matične celice in protitelesa bi lahko nadomestili proteze in vsadke ter neprijetne stranske učinke. Da bodo taki pristopi splošno uporabni, bo treba znanje na področju tkivne regeneracije še znatno razširiti. Znanstveniki in znanstvenice, vsak s svojim pristopom, so optimistični glede prihodnosti izgubljenih zob. Koliko obljub se bo uresničilo, pa bomo videli po testiranju na ljudeh.

ZOFFo sta pripravila vajenka Živa in LukaS.