Junija je skupina podoktorskih raziskovalk in podiplomskih študentov ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje vložila peticijo za ustanovitev sindikata z imenom NIH Fellows United pri ameriški državni agenciji za delovna razmerja, krajše FLRA. Do sedaj je peticijo podprlo 3000 od 4800 podoktorskih raziskovalk in podiplomskih študentov, ki delajo na Nacionalnem inštitutu za zdravje, krajše NIH, enem izmed večjih raziskovalnih centrov na področju biomedicine.

Postopek pripoznavanja sindikalnega združenja naj bi se končal v začetku septembra z volitvami. Z njimi bi potrdili, da večina tistih, ki jih bo sindikat predstavljal, podpira ustanovitev, vendar se je ob postopek obregnil NIH. Ta je FLRA, ki potrjuje ustanavljanje sindikatov znotraj državnih institucij, predložil dokumente, v katerih je navedel, da raziskovalci niso v rednem delovnem razmerju, temveč svoje delo opravljajo v okviru raznih vajeniških programov in praks ter tako nimajo pravice do ustanovitve sindikata. Po medijskem pritisku in po izraženi podpori raziskovalkam s strani več sindikatov visokega šolstva in industrije je NIH prejšnji teden popustil z nasprotovanji o glasovanju ustanovitve. Več o tem pove Emilya Ventriglia, predstavnica formirajočega sindikata in podiplomska študentka na NIH.

Izjava

Razlogi za ustanovitev sindikata, ki bi predstavljal raziskovalke in raziskovalce na 27 ustanovah NIH, so slabi delovni pogoji in izključenost iz sprejemanja odločitev. Prvega junija ob vložitvi peticije na FLRA so na demonstracijah našteli svoje zahteve, med drugim dodelitev vseh ugodnosti, ki izhajajo iz delavskih pravic, zmanjšanje delovnih obremenitev ter zvišanje plač. Plače se razlikujejo glede na inštitut, izkušnje in delovno dobo, vendar so nekatere nižje od 45 tisoč ameriških dolarjev, kar na območju Washingtona zadostuje za kritje minimalnega življenjskega standarda. Kot pove Ventriglia, se nekateri zaradi prenizkega dohodka celo odpovejo načrtovanju družine. Več razlogov, zakaj mladi raziskovalci, podiplomski in podoktorski študentje, ki predstavljajo eno desetino delovne sile NIH, potrebujejo svoj sindikat, pove Ventriglia.

Izjava

Z umaknjeno pobudo s strani NIH je sedaj možno glasovanje o ustanovitvi sindikata in kot pravi Ventriglia, bodo volitve glede ustanovitve potekale jeseni. V primeru izglasovane večine bodo lahko začeli s postopkom pravne potrditve, ki bo trajal še kakšno leto. Kljub temu pa tudi ko se bodo združili v reprezentativni sindikat, kot javni uslužbenci v ZDA nimajo pravice do stavke.

Izjava

NIH sicer ni edini, ki je s trditvijo, da raziskovalci na začetku kariere niso polnopravno zaposleni, ugovarjal na ustanovitev sindikata. Leta 2018 je na primer zasebna univerza Columbia nasprotovala peticiji raziskovalk in raziskovalcev po koncu kariere za ustanovitev sindikata z utemeljitvijo, da so ti raziskovalni pripravniki, ki potrebujejo dodatno mentorstvo in usposabljanje za samostojno izvajanje raziskav. Vendar je nacionalni odbor za delovna razmerja ta argument zavrnil in s tem odprl vrata prvemu postdoktorskemu sindikatu na zasebni univerzi v državi. 

Skupina ameriških raziskovalcev in raziskovalk skupaj z raziskovalci podjetja Meta je konec julija objavila prve članke obširne raziskave o vplivu družbenih omrežij Facebook in Instagram na njihove uporabnice tekom ameriških predsedniških volitev v letu 2020. Prve štiri članke so objavili v revijah Science in Nature. 

Projekt o vplivu Facebooka in Instagrama na ameriške volitve leta 2020 so naznanili leta 2020, ko so raziskovalci, zaposleni pri podjetju Meta, pristopili do Harvardove skupine akademikov Social science one. Ti so pristali na sodelovanje pod pogojem, da raziskovalno skupino oblikujejo po svojem izboru. Kljub predvideni nepovezanosti zunanje raziskovalne skupine je bilo štirinajst od sedemnajstih članov nekako povezanih s podjetjem Meta, v največ primerih je šlo za preteklo sodelovanje na projektih, eden pa je bil lastnik njenih delnic. Na očitke, zakaj sploh sodelujejo z Meto, so odgovorili, da brez sodelovanja ne bi mogli dostopati do podatkov njihovega programskega vmesnika oziroma API-jev.

Stroške objavljanja člankov je v celoti financirala Meta, zunanje raziskovalke in raziskovalce pa so za njihovo delo plačale njihove institucije. Pogoj za sodelovanje zunanjih raziskovalk je bil, da Meta ne bo omejevala ali cenzurirala ugotovitev in da imajo avtorji končno besedo pri pisanju in raziskovalnih odločitvah. V raziskavah so uporabljali tako neobdelane podatke, ki so jih z anketami pridobili direktno od sodelujočih, kot predhodno obdelane podatke. Te je zaradi varstva osebnih podatkov obdelala Metina raziskovalna skupina. 

V eni izmed raziskav, objavljenih v Science, so ugotovili, da obstaja precejšnja ideološka ločnica med novicami, ki jih vidijo konservativni in liberalni uporabniki. Ugotovili so, da je na Facebooku več spletnih naslovov z novicami s konservativnimi stališči kot liberalnimi. Skupin ljudi, ki se jim prikazujejo samo novice s konservativno vsebino, je več kot skupin ljudi, ki se jim prikazujejo izključno novice z liberalnimi stališči. Kar 97-odstotni delež novic, ki so jih zunanji Metini sodelavci za preverjanje dejstev ocenili kot lažne, se je prikazoval konservativnim uporabnikom. Uporabniki s konservativnimi političnimi stališči so tako informacijsko bolj izolirani. 

V drugem članku, objavljenem v Nature, pa avtorji ugotavljajo, da je povprečni uporabnik Facebooka nekaj več kot 50 odstotkov političnih vsebin prejel iz stališčno podobno usmerjenih virov, okoli 15 odstotkov pa iz stališčno nasprotnih virov. To je torej odstotek vsebin, ki so jih liberalci videli ali prejeli od konservativcev in obratno. Preostali viri so od prijateljev, strani in skupin, ki niso uvrščeni v nobeno od teh skupin. Politične vsebine sicer na Facebooku predstavljajo manj kot sedem odstotkov vseh vsebin.

V tretji raziskavi so ugotavljali, ali tip algoritma vpliva na preživet čas na platformi. Ko so spremenili algoritem, ki prikazuje osebno prilagojene vsebine na kronološko pojavljanje objav – torej da uporabniki najprej vidijo najnovejše novice, se je zmanjšal njihov preživet čas na platformah in obseg zanimanja za objave. Udeleženec študije v skupini z algoritemsko njemu prilagojenimi novicami je vsak dan v povprečju porabil 73 odstotkov več časa v primerjavi s povprečnim uporabnikom v ZDA, v skupini s kronološkim prikazom novic pa je bil delež preživetega časa v primerjavi s povprečnim ameriškim uporabnikom večji le za 37 odstotkov.

Kljub spremembi algoritma v kronološko pojavljanje novic ta ni bistveno spremenila političnih stališč uporabnikov v trimesečnem obdobju študije, kar so preverjali z anketnimi vprašalniki. Kratko eksperimentalno obdobje predstavlja omejitev raziskav, kot priznavajo tudi avtorji člankov, saj denimo s trimesečnim obdobjem niso mogli oceniti dolgoročnega vpliva algoritmov in niso upoštevali drugih interakcij, kot so televizija, radio in drugi spletni viri, ki vplivajo na stališča ljudi. 

V naslednjem letu bodo objavljeni še preostali članki, v katerih se bodo raziskovalci osredotočili na povezavo med vsebinami objav na družbenih omrežjih in vedenjem ljudi.

ZOFFo je pripravila Urška.

Vir  naslovne slike NIH