Z današnjim intervjujem znanstvene redakcije se selimo v Prago. V intervjuju, ki smo ga posneli konec januarja, v času, ko se je zdela epidemija koronavirusa v Evropi še zgolj znanstvena fantastika, smo se pogovarjali o invazijah. Da vas pomirimo - o rastlinskih invazijah.

Dobili smo se v študentskem baru Mrtva ryba. Čeprav je bila ura šele enajst dopoldne, je trkanje pivskih kozarcev povzročalo preveč hrupa, da bi pogovor lahko spodobno posneli. Zato smo se raje preselili v bližnji univerzitetni botanični vrt. Naša sogovornika sta profesor Jiří Sádlo in doktorska študentka Kateřina Štajerová. Oba biologa, raziskovalca, zaposlena na češki akademiji znanosti, na inštitutu za botaniko oddelka za invazijsko ekologijo. Pogovarjali smo se o specifikah izrazoslovja biologije invazij, o delitvi invazivnih rastlin, o upravljanju z njimi na Češkem, o modeliranju, o analogijah med češkimi bari in invazivnimi rastlinami ter njihovi povezavi z globalizacijo, o sukcesiji in še marsičem.

Pogovor smo začeli z osnovnimi opredelitvami v povezavi z invazivnimi vrstami ter z vprašanjem, kakšne omejitve in priložnosti prinaša izrazoslovje na tem področju.

"Among peoples exist ..."

V izrazoslovju bioloških invazij rastlin se pogosto pojavljata tudi izraza arheofiti in neofiti, ki časovno opredeljujeta prenašanje rastlinskih vrst. Več o razlikah med tema dvema skupinama nam razložita sogovornika.

"My opinion is ..."

Invazivne vrste v na novo naseljenih območjih lahko tvorijo tudi nove povezave z drugimi organizmi. Simbiotski mutualizem predstavlja odnos med organizmi, v katerem imajo vsi udeleženi organizmi drug od drugega korist. Kakšna je torej vloga mutualizma pri širjenju invazivnih vrst?

"The role of mutualism ..."

Kot enega glavnih vzrokov za hitro širjenje invazivnih vrst lahko navedemo globalizacijo. Čeprav v času intervjuja koronavirus še ni predstavljal problema svetovnih razsežnosti, lahko danes po zaslugi globalizacije primere okužb najdemo na vseh celinah. 

"For example nowadays ..."

Podnebne spremembe tako predstavljajo enega od razlogov za širjenje invazivnih vrst. O tem in o modeliranju, ki je s to tematiko povezano, nadaljujeta sogovornika. 

"Concerning this it started ..."

Poznavanje glavnih vzrokov za pojavljanje invazivnih vrst rastlin predstavlja prvi korak k upravljanju z njimi. O tem, kakšne so strategije upravljanja z invazivnimi vrstami rastlin, nadaljujeta profesor Jiří Sádlo in doktorska študentka Kateřina Štajerová.

"The main contemporary modern point ..."

Japanese knotweed oz. japonski dresnik predstavlja eno izmed najbolj invazivnih rastlinskih vrst v Evropi. Potencialno invazivno vrsto predstavlja tudi davidova budleja ali metuljnik, ki so jo v Evropo prinesli kot okrasno rastlino. O njenem širjenju nadaljujeta sogovornika. 

"Concerning buddleja it's interesting ... "

Za uspešno upravljanje z invazivnimi vrstami je tako pomembno sodelovanje različnih skupin ljudi. Kateri so torej ključni deležniki, ki se ukvarjajo z invazivnimi vrstami rastlin, in kako primerno pristopati k ustreznemu upravljanju s temi vrstami glede na heterogenost okolja? 

"Luckily in The Czech Republic ..."

Za zaključek prisluhnimo še odgovoru Jiříja Sádla in Kateřine Štajerove na vprašanje o upanju in strahovih na področju bioloških invazij. Izrečene besede imajo danes verjetno še večji pomen, kot so ga imele v času snemanja tega intervjuja konec januarja.

"My fear is ..."

Invazivne rastline sva na Češkem raziskovala Sebastjan in Gaja.