... japonski godbeni imperializem ...

Foto: Jung-geung Park

Tokrat bi se lahko preimenovali v Japonski godbeni imperializem, kot se je imenovala svoje dni predhodnica tele oddaje, v kateri smo se najprej sprehajali po japonskem godbenem podzemlju. Tokrat se vračamo v deželo vzhajajočega hrupa s krajšim pregledom nekaterih aktualnih izdaj starih znancev in novih imen. V oddajo nas bo ponesel zvočni umetnik TAKAHIRO KAWAGUCHI, ki nas v svojem ustvarjanju rad sooča z zvočnimi intervencijami v obliki zvočnosti različnih objektov in predmetov. V zgodnjem obdobju so bili to predvsem ozvočeni števci in urni mehanizmi, ki jih Kawaguchi ozvočuje in vpenja v nesinhroni drnec pokvečenega mehanskega časa, iz katerih se vijejo zanimivi fazni zamiki, plasti različnih razplastelih ritmov. V zadnjem obdobju je k temu dodal tudi različne male ventilatorje, hupe in trobila ter različne pnevmatske zračne sisteme in kompresorje, s katerimi proizvaja tonski zven, razpršen v prostoru. Večkrat se v njegovo delo vpenja koncept naključja, neintervencije, vzpostavitev sistema, ki potem sam, brez izrazite kontrole generira zvočno tvarino. Tako je tudi na letošnji plošči Three Glasses, izdani pri založbi Immesurable, na kateri tokrat Kawaguchi uporablja tri zveneče kozarce, vibrirajočo steklovino v različnih postavitvah in tonskih uglasitvah, ki nato sozvenijo v prostoru. V tri kozarce z različno hitrostjo kaplja voda, ki nato spreminja njihovo tonsko višino ob drgnjenju le-teh. V prvi kompoziciji Kawaguchi le beleži zven kapljanja vode v kozarce, v drugi pa trije nastopajoči drgnejo kozarce in s tem proizvajajo prepleteni in nenehno spreminjajoči se sozven. Prisluhnili bomo skladbi Far From Doing Nothing Part 2, v kateri Kawaguchi smelo vzdružuje zven na tanki niti med namembno akcijo in naključjem, med kontrolo in nekontrolo.

V ta prostor s svojim ustvarjanjem na prazni mešalni mizi, skozi katero vije povratno zanko, jo modulira in spreminja skozi uporabo efektov, že več kot dve desetltji vstopa legendarni improvizator in elektrofonik TOSHIMARU NAKAMURA. Njegova serija solističnih plošč NIMB nam je v tej oddaji dobro znana, pred nami pa je nova edicija, ki je pod naslovom Culvert No Imput Mixing Board 10 izšla letos pri avstralski založbi Room40. Na njej se Nakamura osredotoča na vidni in skriti tok malih rečic, naravnih in umetno narejenih v Tokiju, kar imenitno korespondira z njegovim nepredvidljivim tokom povratne zanke, ki pulzira, tiho dromlja, ustvarja male mikroritme, harmonske zvene, odmeve in prikrite zvočne tokove šuma, ki včasih nenadejano spodjedajo zvočno tvarino. V svoj tok nas bo zajela skladba NIMB #69.

Iz polja, razpetega med kontrolo in izpustitvijo le-te, nas bo v sfero popolne kontrole komponirane glasbe ponesla mlajša japonska skladateljica YUKA SHIBUYA, ki s svojim raziskovanjem zvena in odzvenevanja, malih prostorov v tonskih intervalih in v polju neobičajnih uglasitev že žanje tudi pripoznanje in izvedbe v mednarodnih vodah. Letos je pri založbi Ftarri izšla njena plošča klavirske glasbe v izvedbi slavne japonske pianistke SATOKO INOUE, s katero jo veže že več kot desetletni plodni ustvarjalni odnos. Na plošči so raznolike skladbe, ustvarjene z različnimi komponističnimi prijemi in strategijami med l. 2007 in 2018, posnete v živo na koncertu l. 2018. V njih se odstirajo minimalizem, sistemska glasba, raziskovanje fraziranja in metrike, posvečena Satieju, postcageevi koncepti nedoločenosti in redčenje, izluščanje zvočne materije iz širšega konteksta, kot v skladbi Clouds Merging into the Sea, Islands Floating in the Sky 2, ki je izvorno kvartet za tri tradicionalna japonska glasbila hičiriki, šo in šamisen ter klavir, tu pa prirejena za solo klavir, ki je osamosvojen v samotnem odzvenevanju, v krhkih slojih odzvenevanj. V tej skladbi se odstira temeljni interes skladateljice Shibuye, namreč trenutek razgradnje zvoka, tona, moment njegovega izginotja, hipnega ali podaljšanega v padajočem odzvenu, v katerem leži slutnja tišine, naslednjega tona in spomina.

V izrazitejše polje prepletajočih se daljših, zadržanih tonov violine, v slojevitost razširjenega harmonskega tonskega polja, baziranega na naravnih uglasitvah, nas bo intenzivno popeljala glasba mladega ameriškega skladatelja japonskih korenih TASHIJA WADE, sina znanega japonskega skladatelja, ustvarjalca elektronskih in elektroakustičnih dromljajočih zvočnih krajin in predstavnika gibanja fluxus, Joshija Wade. Tashi Wada je mlad predstavnik skladateljev in zahodne obale ZDA, ki sledi premisam eksperimentalne glasbe skozi odmeve ustvarjanj Jamesa Tenneyja in mlajšega Michaela Pisara. S skladbo Midheaven (Alignment Mix), ki je letos izšla na imenitni kompilaciji Harmonic Series 2 pri založbi Important records, bomo intenzivno vandrali v prostoru razpotegnjenega zvena v zamrznjenem času, v sferi pred nami vijočih se harmonij in padajočih in rastočih glissandov, ki izvirajo tokrat iz sozvočja med strunami violine znanega kanadskega skladatelja in violinista Marca Sabata, ki jih Wada razpotegne in razplasti skozi osem linij, ki se med seboj ekstremno zgoščajo, sopostavljajo, gredo v obratni smeri.

Stvari se bodo malce razredčile in ponovno vstopile v polje izven totalne kontrole z novo glasbo TAKUJA UNAMIJA z njegove nove plošče elektrofonskih kompozicij Stardust, izdane letos pri TakuRoku. Za Unamija je bilo vedno značilno, da je posegal po radikalnih pristopih, konceptih in zvenih, obenem pa je ustvarjal tudi v bolj koncvencionalno nekonvencionalnih zasedbah. Unami drzno preizprašuje glasbene forme, konvencije, žanre in pristope, vključno z naturo improvizirane glasbe, v kateri je najbolj usidran. Zanje je značilno vzpostavljanje določenih zvočnih okolij, akcij v prostroru na mejah performansa, teatralnosti, glasbe in naključja. Po drugi strani pa so ga skozi uporabo terenskih posnetkov zanimali svojstveni ritmi dislocirane in zastrte ter predvsem premeščujoče nature, podvrženi svojstvenim mehanizmom in pulzom modernega sveta, a hkrati v svoji srčiki bistveno zasidrani v kontigenci. S Stardust se vrača k računalniški glasbi, v kateri nas predaja šumu, vijočim oscilacijam in prikritemu dromljanju, ustvarjenim z zvočnimi parametri, ki so nato prepuščeni naključnim procesom računalniške izbire. Tako v pričujoči glasbi v sicer minimalističnem ustroju na nas preži netipičen scenosled zvoka, netipičen ustroj zvočne narative, v kateri se odstira Unamijeva fascinacija nad znanstveno fantastiko in grozljivkami kot nekakšna tiha slutnja neizbežne prihodnosti, v katero smo močno vpeti že sedaj.

Playlista:

1.) FAR FROM DOING NOTHING PART 2- TAKAHIRO KAWAGUCHI

2.) NIMB 369- TOSHIMARU NAKAMURA

3.) CLOUDS MERGING INTO THE SEA, ISLANDS FLOATING IN THE SKY 2- YUKA SHIBUYA

4.) MIDHEAVEN (ALIGNMENT MIX)- TASHI WADA

5.) STARDUST 4- TAKU UNAMI