OFF španskega mandatarja

Aktualno-politična novica
23. 8. 2023 - 15.00
 / OFF

Poskus španskega premierja Pedra Sáncheza ustaviti vzpon desnice
 / 24. 7. 2023

Španski kralj Filip Šesti je parlamentu za mandatarja predlagal Alberta Feijóoja, predsednika Ljudske stranke, ki je na predčasnih volitvah konec julija osvojila največ glasov. Ljudska stranka ni osvojila absolutne večine in tudi skupaj s podporo zaveznic, nacionalističnega Voxa, Unije navarskega ljudstva in Koalicije Canaria jim za večino v parlamentu zmanjkajo štirje glasovi. Za kandidaturo se je pri kralju potegoval tudi Pedro Sánchez iz socialistične stranke, ki je bila na volitvah druga po številu prejetih glasov. Sánchez je na svojo stran očitno pridobil večino regionalnih strank. Z njihovo podporo je prejšnji teden parlament že izvolil članico socialistične stranke Francino Armengol za predsednico parlamenta. Sánchez je zato prepričan, da bi kralj moral za mandatarja predlagati njega.

Dva danska ministra sta zamenjala funkciji. Dosedanji minister za obrambo Jakob Ellemann-Jensen je postal minister za gospodarstvo, minister za gospodarstvo Troels Lund Poulsen pa je zdaj postal minister za obrambo. Zamenjavo sta ministra iz vrst liberalne stranke izvedla v času, ko opozicija poziva ministra za obrambo na zagovor zaradi posla z izraelskim orožarskim podjetjem Elbit. Ellemann-Jensen je prejšnji teden v poročilu parlamentu priznal, da je ministrstvo parlamentu pred glasovanjem poslalo lažne informacije o nakupu orožja od Elbita. Podjetje je na Dansko že začelo dobavljati prve tovornjake, oborožene z raketnimi sistemi. Opozicijske stranke želijo vedeti, ali se je ministrstvo za nakup orožja dogovorilo v zameno za opustitev tožbe Elbita proti Danski, ker je danski parlament prej že zavrnil posel z Elbitom. Ellemann-Jensen zanika, da se z menjavo izogiba odgovornosti. Zamenjavo je pojasnil s tem, da kot predsednik koalicijske Danske liberalne stranke ne more hkrati voditi stranke in ministrstva, ki po njegovih besedah zahteva stoodstotno predanost. 

Sanacijski načrti in pomisleki sosednjih držav
 / 11. 3. 2014

V Južni Koreji potekajo protesti proti izpustu milijona ton odpadne vode iz japonske jedrske elektrarne Fukušima v morje. Proteste organizirajo opozicijska Demokratska stranka in lokalne okoljske organizacije. Protesti okoljevarstvenih organizacij potekajo tudi na Japonskem, kjer se bo zlivanje odpadne vode začelo jutri. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je julija odobrila japonski načrt z oceno, da je skladen z mednarodnimi standardi in da je vpliv na okolje zanemarljiv. Južnokorejska vlada za razliko od prebivalstva oceno mednarodne agencije sprejema. V nasprotovanju japonskemu načrtu z radioaktivno odpadno vodo pa vztraja Kitajska, katere zunanje ministrstvo je poklicalo japonskega veleposlanika na zagovor. Hongkonška vlada je napovedala, da bo omejila uvoz morske hrane iz desetih japonskih prefektur. Macauska vlada bo prepovedala tudi uvoz mesa, sadja in zelenjave iz teh prefektur. 

Tipnis
O avtocesti skozi bolivijski gozd, rudarjenju v Braziliji, perujski zasedbi podjetja in humboldtskih pingvinih
 / 30. 8. 2017

Ekvadorsko državno naftno in plinsko podjetje Petroecuador je začelo z iskanjem podjetja za nadaljnji razvoj največjega ekvadorskega polja zemeljskega plina Campo Amistad. Pred tem so volilci na dveh referendumih, ki sta potekala hkrati z volitvami v nedeljo, odločili, da se ustavi pridobivanje nafte v nacionalnem parku Yasuní v Amazoniji in rudarjenje v naravnem rezervatu Chocó Andino de Pichincha. Pridobivanje nafte v parku Yasuní je trajalo od leta 2016, kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in lokalnih staroselskih skupnosti. Območje pridobivanja nafte v parku Yasuní so po referendumu leta 2018 že zmanjšali za več kot dve tretjini, zdaj pa je za njegovo popolno ukinitev glasovalo več kot pet milijonov ljudi. Trije milijoni in pol so glasovali za nadaljevanje izkoriščanja nafte. Za ustavitev rudarjenja v rezervatu Chocó Andino de Pichincha je glasovalo 70 odstotkov volivcev. 

Brazilsko vrhovno sodišče je odločilo, da se sovražna dejanja proti osebam iz LGBT skupnosti lahko klasificirajo kot rasni napadi. Vrhovno sodišče je že leta 2019, potem ko je prepoznalo, da kongres ni sam kriminaliziral diskriminacije na podlagi spolne identitete in spolne usmerjenosti, odločilo, da se homofobija in transfobija enačita z rasizmom. Brazilsko združenje LGBT se je nad odločitvijo pritožilo, češ da ni dovolj jasna. Kakor trdijo, razglasitev enačenja homofobije z rasizmom še ne omogoča pravne obravnave konkretnih napadov na LGBT skupnost kot rasnih napadov. Zvezno vrhovno sodišče je tako zdaj eksplicitno potrdilo, da se napadi na LGBT skupnost lahko preganjajo kot rasistični napadi. 

Parlament Bosne in Hercegovine je sprejel zakon o varuhu človekovih pravic, zakon o svobodnem dostopu do informacij in spremembe zakona o visokem sodniškem in tožilskem svetu. Sprejeti zakoni predstavljajo del reform, ki jih za status kandidatke zahteva Evropska unija. Sprejem teh treh zakonov je rezultat dogovora med predsedniki glavnih strank treh konstitutivnih narodov Bosne in Hercegovine. Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov – največje stranke bosanskih Srbov – Milorad Dodik je napovedal sprejetje še treh zakonov, in sicer zakona o sodiščih BiH, zakona o vinu in zakona o tujcih. 

Indonezijsko obrambno ministrstvo je z ameriškim proizvajalcem letal Boeing podpisalo dogovor za nakup 24 bojnih letal. Indonezija kupuje najnaprednejše različice lovcev F-15. Nakup mora dovoliti vlada Združenih držav. Lani je že odobrila dogovor z Indonezijo za nakup letal tipa F-15 v vrednosti 13 milijard evrov.

Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom tehničnega dogovora med obrambnimi ministrstvi Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Bolgarije o zagotovitvi podpore države gostiteljice na vojaški vaji Jackal Cave 2023. Gre za mednarodno vojaško vajo, ki bo skoraj ves september potekala na Madžarskem. Slovenska vojska bo na vaji sodelovala s 53 vojaki, enim helikopterjem, dvema tovornjakoma in več terenskimi vozili.

Vlada je sprejela mnenje o pobudi Sveta delavcev Nove ljubljanske banke za oceno ustavnosti zakona o bančništvu v delu, ki določa sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornih organih bank. Vlada je odločila, da pobude ne podpira, ker je po njenem mnenju članstvo delavskega zastopnika v upravi banke nezdružljivo z zahtevo po neodvisnem upravljalskem kadru. Delavski zastopnik lahko v bančništvu po mnenju vlade opravlja samo nadzorno, ne pa tudi izvršne funkcije. Pobudo za oceno ustavnosti so podali v Svetu delavcev Nove ljubljanske banke, potem ko je ustavno sodišče leta 2019 že razveljavilo tedaj 33. člen zakona z argumentom, da zakonodajalec ni utemeljil razumnega razloga za izključitev predstavnikov delavcev v organih upravljanja bank, ki bi bil stvarno povezan z opravljanjem dejavnosti bančništva. Leta 2021, v času vlade Janeza Janše, je parlament sprejel popravek zakona. A v zakon so poslanci vključili le pravico do sodelovanja predstavnikov delavcev v nadzornih svetih bank, ne pa tudi v izvršnem delu uprave.
 

Vir fotografije: lamoncloa.gob.es

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.