Skoraj priznanje Palestine OFF
Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede so študentje prenočili v osrednji predavalnici in nadaljujejo z zasedbo v podporo Palestini. S FDV-ja se javlja Jakob Spindler iz študentskega društva Iskra.
S študenti se je pogovoril tudi dekan fakultete Iztok Prezel, sicer obramboslovec.
Fakulteta je objavila izjavo za javnost, v kateri izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi jasno ne obsoja. V izjavi vodstvo fakultete omenja tudi, da ima Izrael neprevprašljivo pravico do samoobrambe, v kar so v Združenih narodih že podvomili, saj se pravica do samoobrambe nanaša na konflikt med dvema državama. Na ljubljanski univerzi pa pravijo, da konkretno sodelovanje z izraelskimi univerzami ni vzpostavljeno. Rektor Gregor Majdič je včeraj dejal, da na univerzi ne vedo, kaj bi še lahko naredili. Komentira Spindler.
Vlada je sprejela sklep o začetku postopka priznanja Palestine, je dejal premier Robert Golob. Portal N1 poroča, da je vlada sprejela dva sklepa, ki imata vrsto pogojev glede začetka postopka. Prvi sklep določa, da bo vlada predlagala priznanje Palestine »ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav«. Po drugem sklepu bo vlada najpozneje do 13. junija ocenila uresničevanje pričakovanih dejanj iz prvega sklepa in v primeru doseženega napredka predlog za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države posredovala državnemu zboru. Golob pravi, da to niso pogoji, ampak pričakovanja ter da je 13. junija skrajni rok, do katerega morejo postopek zaključiti. Iz premierjevih besed ni jasno, kateri postopek. Po poročanju portala N1 je sicer med Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon prišlo do nesoglasij glede tega, kako priznati Palestino. Fajon si po informacijah N1 prizadeva, da bi Slovenija Palestino priznala hkrati s Španijo, Irsko in Malto, Golob pa, da Slovenija to stori neodvisno. Predlog za priznanje Palestine mora pripraviti vlada, nato ga morata odobriti parlamentarni odbor za zunanje zadeve in državni zbor. Priznanje Palestine najkasneje do konca maja je včeraj zahtevalo tudi 350 podpisnikov peticije Priznajte Palestino ali odstopite! Zakaj so se odločili sprožiti peticijo, pove njen avtor Boris Vezjak.
Parlamentarni odbor za pravosodje je sprejel dopolnjeni predlog novele zakona o parlamentarnih preiskavah. Po novem v noveli ni več možnosti ustavnega preizkusa zahteve za parlamentarno preiskavo, kar so v Gibanju Svoboda hoteli uvesti, da bi ovirali ustanovitev preiskovalke o njih samih. Po prvotnem predlogu bi v primeru, da državnozborska zakonodajno-pravna služba ugotovi, da obstaja dvom o ustavnosti parlamentarne preiskovalne komisije, o tem mnenje dalo ustavno sodišče. V potrjenem predlogu novele pa ostaja možnost za sprožitev kasnejše ustavne presoje. Predlog novele je vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, a Gibanju Svoboda novele očitno ni uspelo ekspresno sprejeti, še preden bi ustanovili preiskovalno komisijo o financiranju Svobode. V ponedeljek so poslanci brez glasovanja namreč že potrdili akt o ustanovitvi parlamentarne komisije, ki bo poleg Svobode pod drobnogled opozicijske Slovenske demokratske stranke vzela še paradržavni Gen-I in Golobov Star Solar. SDS je zahtevo za ustanovitev preiskovalke spravila skozi državni svet, za njeno dokončno ustanovitev pa morajo poslanske skupine vanjo imenovati člane, kar bi se po poslovniku državnega zbora moralo zgoditi na naslednji seji.
Nekdanji tajnik v kabinetu Janeza Janše Borut Petek in sin novega lastnika podjetja Panvita Luka Orešković sta solastnika podjetja Boston Capital CEE, ki si lasti vilo v Poreču, poroča portal Necenzurirano. Oreškovićev oče, Stjepan Orešković, je večinski lastnik finančnega sklada Meritus vlaganja, ki je ta teden od družine Polanič za 50 milijonov evrov odkupil 51-odstotni delež v živilskem podjetju Panvita. Novi lastniki bodo v last prejeli tudi 3000 hektarjev državnih zemljišč, ki jih ima Panvita v zakupu. Zakupna pogodba za zemljišča bi potekla leta 2025, vendar jo je vlada decembra predčasno podaljšala za deset let. Prekmurska Panvita, ki zaposluje okoli 700 ljudi, deluje v živilskem sektorju in v proizvodnji trajnostne energije. Njihovi glavni kmetijski proizvodi so pšenica, semenska žita in oljna ogrščica. Družini Polanič, ki manjšinski delež Panvite ohranja, je Družba za upravljanje terjatev bank, znana kot slaba banka, leta 2021 dobro četrtino Panvite prodala za milijon evrov.
Na tuje. Na severnomakedonskih dvojnih volitvah je slavila nacionalistična koalicija, ki jo vodi stranka VMRO-DPMNE. Na parlamentarnih volitvah je VMRO-DPMNE prejela 42 odstotkov glasov in si v 120-članskem parlamentu zagotovila 59 sedežev. Vladajoča koalicija s socialdemokrati na čelu je prejela 14 odstotkov glasov in bo imela v novem sklicu parlamenta 19 poslancev. Na parlamentarnih volitvah leta 2020 si je socialdemokratska koalicija zagotovila 46 mandatov. Socialdemokrati se zavzemajo za vstop v Evropsko unijo, za kar morajo sprejeti pogoj Bolgarije, da bolgarsko manjšino prepoznajo v ustavi. V VMRO-DPMNE se zavzemajo, da bi sprememba ustave prišla v veljavo šele, ko bi se Severna Makedonija pridružila Evropski uniji. Pred socialdemokrate se je uvrstila tudi albanska koalicija Demokratske unije za integracijo, ki bo imela 19 poslancev. Možna koalicijska partnerica za VMRO-DPMNE je albanska zveza Vrednost s trinajstimi poslanci. Parlamentarni prag sta prestopili še levonacionalistična Levica in Za našo Makedonijo. Sočasno s parlamentarnimi volitvami je potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je zmagala Gordana Siljanovska-Davkova iz vrst VMRO-DPMNE. Prejela je 65 odstotkov glasov, njen protikandidat v drugem krogu, aktualni predsednik Stevo Pendarovski iz Socialdemokratske zveze za Makedonijo, pa je prejel 29 odstotkov glasov. Socialdemokrati so volitve torej močno izgubili.
Ukrajinski parlament je sprejel zakon, ki zapornikom dovoljuje vstop v vojaške vrste. Pridružitev vojski bo dovoljena zapornikom z manj kot tremi leti do izteka kazni, ki niso bili obsojeni umora dveh ali več ljudi, korupcije, ki niso spolni prestopniki ali niso nekdanji oficirji. Zakon, ki ga mora predsednik Volodimir Zelenski še podpisati, je zadnji v vrsti poskusov ukrajinske vlade za mobilizacijo dodatnega vojaškega kadra. Po oceni ukrajinskega poslanca iz vladajoče stranke Sluga naroda, Davida Arahamije, bo novi zakon omogočil mobilizacijo 15 do 20 tisoč zapornikov. Zaporniki, ki se bodo odločili za včlanitev v vojsko, bodo izpuščeni pogojno in ne bodo oproščeni zločinov. Aprila je Zelenski že podpisal tri zakone o vpoklicu v vojsko. Prvi je znižal minimalno starost za vpoklic s 27 na 25 let, drugi je uvedel ponovno opravljanje zdravniškega pregleda za tiste, ki so jih vpoklica oprostili zaradi invalidnosti, na podlagi tretjega pa vlada vzpostavlja digitalno zbirko podatkov vseh, ki ustrezajo pogojem za vpoklic. V ukrajinski vojski želijo z mobilizacijo pridobiti okrog pol milijona dodatnih vojakov, kar je skoraj toliko, kolikor jih je v vojski že aktivnih.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj