Snovi je več kot antisnovi

V današnjem Znanstvenem britoffu bomo govorili o gravitacijskih valovih, s pomočjo katerih  bi lahko razložili, zakaj je po Velikem poku v vesolju nastalo več snovi kot antisnovi. Skupina ameriških in japonskih raziskovalcev ter raziskovalk je pokazala, da teoretični modeli predvidevajo zaznavne gravitacijske valovne signale v dosegu Einsteinovega teleskopa in observatorija gravitacijskih valov DECIGO. Članek je bil objavljen v reviji Physical Review Letters.

Po teoriji standardnega modela bi morali biti snov in antisnov v vesolju prisotni v enakih količinah, vendar ni tako. To se vidi po tem, da so tako poslušalci in poslušalke kot vse opazljivo vesolje iz snovi, antisnov pa zaznavamo le v redkih primerih. Znanstveniki predvidevajo, da je ta asimetrija nastala v obdobju hitrega širjenja vesolja, torej nekaj trenutkov po velikem poku. Takrat se je prvič pojavila asimetrija med snovjo in antisnovjo, vendar je bila ta izredno majhna, saj je vsakič, ko je nastalo deset milijard delcev antisnovi, nastalo deset milijard in en delec snovi.

Raziskovalna skupina je ugotovila, da bi bilo v gravitacijskih valovih mogoče zaznati Q-krogle, skupke konstantnega števila delcev. Energija ob razpadu Q-krogel je tako močna, da povzroči nihanje samega prostora-časa oziroma gravitacijske valove. Analitični argumenti in simulacije predvidevajo silovito rast masne distribucije in razpad kvantnega naboja Q-krogel na fermione, osnovne delce s polcelim spinom. 

Teorija znanstvenikov in znanstvenic predvideva, da bi lahko tovrstne valove v prihodnosti izmerili z Einsteinovim teleskopom, še ne dokončanim observatorijem za gravitacijske valove s predvidenim začetkom obratovanja v letu 2035. Z zaznavo teh valov in potrditvijo bi stopili korak bližje k razumevanju prvotnega vprašanja, zakaj je več snovi kot antisnovi.

Zakaj mi in preostali svet snovi obstajamo, se je spraševal vajenec Maks.