COMRADfilm, 2018

Le peščica je zasedb, ki v naši deželi na sončni strani Alp vseskozi razvijajo čisto svoje glasbene izraze tudi po dveh dekadah obstoja. Še posebej v alternativnih krogih, v katerih kritika od ust do ust še nekaj velja in v katerih morebiti še šteje, da je kvaliteta izdaje tista, ki odloča o obisku koncerta. Srednji tok je manj kot mlačen, slovenjad se kvotira ves čas drugače, posledična zmeda na sceni pa je bolj kot ne lastnost vsakdana, zlasti zdaj, ko je dostopnost glasbe res najmanjši problem na svetu. No, v mlačno sredino nikoli ni sodila Srečna mladina, zasedba, ki je v svojem petindvajsetletnem obstoju nanizala sedem albumov, prispevala k več kompilacijam, ustvarjala glasbo za filme in gledališke predstave in preizkusila bolj kot ne vsak oder v naši lepi, pa tudi veliko tistih zunaj nje. Od nekdaj znani po številnih rošadah v članstvu, odmikih in svežih stilskih premikih v odnosu do lastne preteklosti se Mladina zdaj po petletnem diskografskem zatišju vrača z novo postavo in novim, osmim albumom 15~18.

Trenutno različico Srečne mladine sestavljata dolgoletna člana Vlado Mihajlović in Andrej Zavašnik ter povratniška mladinca Tim Kostrevc in Jure Pohleven. V takšni kvartet postavi, razširjeni še z Gašperjem Gantarjem na basu in Marekom Fakučem s tolkali, so tudi posneli album 15~18, ki je posvečen njihovemu dolgoletnemu tonskemu mojstru, pokojnemu Bošku Bursaću – Bobanu. Na dvojni vinilni plošči je sedem skladb, ki so nastale na podlagi skrbno izbranih koščkov, idej iz vadbenih improvizacij, ki jih je zasedba izvedla v zadnjih dneh leta 2015. Kljub temu da smo z Mladinci od nekdaj pripravljeni in Navajeni na šok, na spremenljivost, glasbeno nestanovitnost, pa gre v primeru 15~18 za še eno presenečenje na še neuporabljenem pladnju. Če so v preteklosti Srečna mladina ekološko punkerirali s Savo, kasneje čičkali račke v crossover maniri, ustvarjali prikrite hite s Pop muzik in Roller-roller, preuredili staro italijansko kancono Sono un simpatico, jazzcorovsko človečili namaz Humus Sapiens, psihedelično barvali zametke črne celine na Toubab ter šokirali z dvigom zaves, se na novi plošči bolj kot kdajkoli prej spuščajo v zvočno raziskovanje. Tisto instrumentalno, z dolgimi minutažami, distorziranimi rezi, brnenjem, pokanjem, razsežnim zvočnim spektrom in obvezno dramatičnostjo.

Prvi single, izdan pred pol leta, imenovan kar Napovednik, je nepričakovano zarezal v ušesa z dronerskim valovanjem in konstanto napetostjo. Tega pri Srečni mladini kljub občasnim momentom improvizacij s koncertov in prejšnjih plat še nismo slišali. Malce bolj strukturiran in ritmično ujet je komad Comadia sp., v katerem gostuje že omenjeni Marek Fakuč. 15~18 obsega veliko lepotnih, melodičnih krivulj, ki ambientalne predele prezračijo za nove masivne kritine, naj bodo te svobodnjaško jazzovske ali minimalistično stabilne. Nikakor ne gre za zibanje v mrežah post rockovske predvidljivosti, ki bi na hitro omamila in ne bi zahtevala koncentracije ob poslušanju. Tukaj se pojavijo ritmične luknje, zaustavljeno vihranje, melodični rezi, drzna spajanja v prostranstvih efektov in še več kot to. Nekaj pa je brez dvoma v vzdušju plošče in njeni atmosferi izrazito cinematičnega, kar razgledni, panoramski, jasni sliki s sunkovitimi vbodi v celoti spremeni značaj v razdvojen trans, ki se izrazi kot popačen post rock, z efekti prepojen free jazz, debel drone, nalomljen dub, industrialen ropot in še kaj. 15~18 bi bil skratka brez težav še en Mladinin album, namenjen filmu, gledališki predstavi ali odprtemu jammu. Jasno pa je, da Mladina v tem trenutku ne misli koncertirati, ker tudi že ustvarja gradivo za naslednji album, ki nas bo najverjetneje ponovno zbegal. Do takrat pa je tu znova zagnana, izjemno ubrana in vselej pretkana Srečna mladina ...