(K)emiratski BritOFF

10.05

Poslušate drugi jutranji BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent. V Abecedariju spregledanih tokrat govorimo o izpuščenem izpod črke “k”, majhnem emiratu, obdanem z Irakom in Saudovo Arabijo, ki ga danes morda sploh ne bi bilo, če bi bili Američani nekoliko manj vojaško avanturistični, kot so. Govorimo o Kuvajtu, ki se je po poročanju lokalnih medijev z Združenim kraljestvom dogovoril o vzpostavitvi britanske pomorske vojaške baze na svojem teritoriju. Na sestanku Skupne organizacijske skupine so se predstavniki obeh držav pogovarjali predvsem o obrambi in varnosti, britanski zunanji minister za Bližnji vzhod in severno Afriko Alistair Burt pa seveda ni pozabil spomniti na prihajajočo 120. obletnico “pogodbe prijateljstva”, kakor je poimenoval tajni sporazum, s katerim je leta 1899 Kuvajt postal protektorat britanskega imperija.

Britanski veleposlanik v Kuvajtu Michael Davenport je na razmisleke o stalni prisotnosti britanske vojske v Kuvajtu namignil že februarja. Trenutno imajo Britanci v Kuvajtu okrog 40 vojakov, ki trenirajo kuvajtsko vojsko. Stalno prisotne so tudi Združene države Amerike, v kar osmih vojaških bazah.

Oktobra je Kuvajt podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju tudi s Turčijo, ki je svoje čete predtem nastanila že v bližnjem Katarju, še eno zalivsko državo na “k”, ki se zadnje leto in pol spopada s trgovinsko in diplomatsko blokado Saudove Arabije, Združenih arabskih Emiratov, Bahrajna in Egipta. Prav Turčija je proti saudskemu kronskemu princu Mohammedu bin Salmanu nedavno sprožila globalno medijsko gonjo v imenu Hašokdžija. Bin Salman je septembra v Kuvajtu načrtoval dvodnevni obisk, svoj prvi formalni obisk v sosednji državi, odkar je prevzel vajeti največje puščavske monarhije. Voditelje Kuvajta je skušal prepričati, naj se tudi sami pridružijo blokadi Katarja, namesto da bi želeli biti mediatorji. A so ga zavrnili, princ pa se je domov vrnil že po nekaj urah.

8.05

Katar se je z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, krajše UNHCR, dogovoril o gradnji začasnih prebivališč za 26.000 beguncev iz Jemna. V zameno za slabe tri milijone evrov bo Katar na ozemlju Jemna postavil nekakšna zatočišča, katerih gradnjo  bodo nadzorovali Združeni narodi. Katar bo po ločenih sporazumih na svojem ozemlju odprl tudi pisarne štirih agencij Združenih narodov: UNICEF-a, UNHCR-ja, Mednarodne organizacije za migracije in Pisarne za koordinacijo humanitarnih zadev.

Ali bo Katar zatočišča postavil na ozemlju, ki ga nadzorujejo Hutiji, ali na tistem, ki ga obvladuje mednarodno priznana vlada, podprta z vojno zvezo Saudove Arabije in Združenih arabskih Emiratov, ni znano. Verjetno pa zatočišča ne bodo v mestu Hodejda, kjer se spopadi med stranema kar ne končajo. Mesto nadzorujejo Hutiji, ki jih Saudova Arabija dojema kot podaljšek Irana. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki so ga jemenska vlada in hutijski uporniki pod pokroviteljstvom Združenih narodov sklenili na Švedskem, iz Hodejde prihajajo poročila o novih spopadih na obrobju pristaniškega mesta, ki je glavna uvozna točka Jemna. Po trditvah vira iz krogov jemenske vlade je umrlo 29 ljudi, od tega 22 hutijskih borcev. Ali so to ene zadnjih žrtev na območju Hodejde, bomo videli kmalu, kot trdita obe strani, prekinitev ognja namreč začne veljati z jutrišnjim dnem.

Indonezija je z državami Evropskega združenja za prosto trgovino podpisala prostotrgovinski sporazum. Po skoraj osmih letih pogajanj bodo Švica, Lihtenštajn, Norveška in Islandija ukinile carine za veliko večino indonezijskih produktov, obratno pa bo storila Indonezija. Po izjavi indonezijskega trgovinskega ministrstva so se pogajanja zavleka zaradi vprašanja carinjenja palmovega olja. Indonezija je največja svetovna proizvajalka in izvoznica palmovega olja. Plantažna pridelava tega pogosto vodi v deforestacijo. Na Islandiji in na Norveškem uvoz palmovega olja iz Indonezije sploh ne bo carinjen, razen če bo olje namenjeno krmi živali z izjemo rib. V Švici, kjer sta dva kantona zahtevala popolno izvzetje palmovega olja iz sporazuma in torej nadaljnje carinjenje, bo uvoz olja brez carin vendarle omejen na določene kvote. Leta 2017 je sicer trgovina med štirimi evropskimi državami in Indonezijo znašala dobri dve milijardi evrov, pri čemer je Indonezija imela slabih 190 milijonov trgovinskega presežka. Jugovzhodna azijska država se pogovarja o prostotržnem sporazumu tudi z Evropsko unijo.