Mentalna nesposobnost perujske politike

Mentalna nesposobnost perujske politike

Aktualno-politična novica
28. 11. 2018 - 12:00

Mentalna nesposobnost je neposreden prevod besedne zveze “incapacidad moral”, ki jo najdemo v drugem odstavku stotrinajstega člena perujske ustave. Ta govori o razlogih, na podlagi katerih lahko perujski kongres sproži postopek odstavitve predsednika republike. Moralna nesposobnost zadeva resne zločine, ki škodujejo predsednikovi časti in dobremu ugledu. In kaj bi lahko v eni izmed katolicizmu najbolj zvestih držav Južne Amerike bil resnejši zločin kot laž? Vsaj tako si je ta člen tolmačil eden najbolj poznanih perujskih predsednikov Alberto Fujimori, ki ga je leta 1993 v reformi ustave vanjo tudi zapisal. Perujski predsednik se lahko obtožb o laganju brani pred stotridesetimi kongresniki enodomnega kongresa. Tudi trenutno sestavo tega je istega leta reformiral predsednik, ki trenutno še vedno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi kršitev človekovih pravic in koruptivnih dejanj. Obtožb korupcije so se otepali vsi dosedanji perujski predsedniki od leta 1985 dalje.

Proti zadnjim štirim potekajo preiskave in sodni postopki. Trije so bili pravnomočno obsojeni. Dva sta pred prestajanjem zaporne kazni pobegnila v tujino. Eden je bil marca letos primoran odstopiti. Vsi našteti so kot ministri ali javni uslužbenci prejemali podkupnine ali donacije za predsedniške kampanje s strani brazilskega gradbeno-kemičnega in inženirskega konglomerata Odebrecht. Vpliv slednjega v Braziliji smo raziskovali pred dobrim letom in pol. V današnji Južni hemisferi pa si bomo podrobneje ogledali, kako globoko so njegove koruptivne lovke segle v politični sistem perujske republike. Moralna nesposobnost je tako marca letos zaradi laži o prejemanju Odebrechtovih podkupnin spodnesla in odnesla takratnega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega.

Perujski zgodovinar Alfonso Quiroz je pred desetimi leti izdal knjigo Koruptivni krogi, v kateri surovo in detajlno opiše zgodovino perujske korupcije vse od kolonialne zgodovine države, ki ji je med letoma 1822 in 1825 vladal kar sam “osvoboditelj” Simón Bolívar. V knjigi razširjenost korupcije v Peruju razlaga tako s pripravljenostjo prebivalstva in mednarodne skupnosti, da zamižita na obe očesi. Primeri podkupovanj najvišjih državnih uradnikov so bili stalnica tudi pred izbruhom škandala Odebrecht v zadnjih dveh letih. Gonzalo Alcalde Vargas, profesor na oddelku za državniške študije in javne politike na Papeški katoliški univerzi v Peruju, ob tem dodaja, da so bile posebej ugodno gojišče za razmah korupcije predvsem politične in gospodarske reforme predsednika Alberta Fujimorija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Alberto Fujimori je leta 1990 na položaju predsednika republike nasledil Alana Garcío, ki je v svojem petletnem mandatu Peru spravil na rob gospodarske krize. Inflacija tedanje valute inti je dosegla skoraj osem tisoč odstotkov, gverilska skupina Svetleča pot (Sendero Luminoso) pa je obvladovala skoraj polovico teritorija države. Ob nastopu predsednikovanja je Fujimori sprejel drastične politične in gospodarske reforme. Prej dvodomni kongres, ki sta ga sestavljala senat s 60 senatorji in kongres s 180 kongresniki, je preoblikoval v enodomni kongres s 130 kongresniki. Odprl je pot za privatizacijo državnih podjetij, s tujimi investicijami poskrbel za fiskalno vzdržnost in dotedanjo nacionalno valuto inti zamenjal z valuto sol, katere vrednost je utemeljil na ameriškem dolarju. Gospodarske reforme so prinesle izboljšanje življenjskih standardov, predvsem v ruralnih območjih. Temu so sledile reforme političnega sistema in nastanek ogromnega števila političnih strank. Njihova uspešnost na občinskih in regionalnih volitvah je bila odvisna od podpore, ki so jo zagotavljali infrastrukturnim projektom. Na predsedniških volitvah pa so bile stranke odvisne od donacij podjetij, ki so te projekte izvajale. Več profesor Gonzalo Alcalde Vargas.

Izjava

Podkupovanje politikov, da bi ti pri izvedbi infrastrukturnih projektov enim izvajalcem bili bolj naklonjeni kot drugim, gre z roko v roki s podkupovanjem najvišjih predstavnikov sodne veje oblasti, pojasnjuje sogovornik. Zaradi obremenilnih dokazov v obliki zvočnih posnetkov, ki so zaokrožili julija letos in ki so utemeljevali sum vnaprejšnjega dogovarjanja o razpletih tožb, sta odstopila tako predsednik vrhovnega sodišča Duberli Rodriguez kot pravosodni minister Salvador Heresi.

Izjava

Prebivalstvo, ki je izgubilo zaupanje v Alejandra Toleda, Alana Garcío in Ollanta Humalo - vse tri predsedniške naslednike Alberta Fujimorija in kasneje obdolžene podkupovanja - je v predsedniški kampanji leta 2016 prepričal Pedro Pablo Kuczynski. Ekonomist in poslovnež je poslovne izkušnje nabiral na Wall Streetu in pri Svetovnem denarnem skladu, politične pa kot premier vlade in minister za ekonomijo in finance pod predsednikom Alejandrom Toledom med letoma 2001 in 2005. V drugem krogu predsedniških volitev je s tesno večino 40 tisoč glasov premagal Keiko Fujimori. Ljudska moč (Fuerza Popular, op.a.), opozicijska stranka slednje, je v kongresu dobila večino, kar je za predsednika pomenilo težko predsednikovanje. Gonzalo Alcalde Vargas pojasni, zakaj je kljub množici raznorodnih političnih strank dediščina Fujimorijeve vladavine na vsakokratnih predsedniških volitvah tako zelo močna.

Izjava

Fujimoristi, nezadovoljni s predsednikovanjem Kuczynskega, so decembra lani sprožili postopek njegove odstavitve na podlagi obtožb o prejemanju podkupnin v obdobju predsednikovanja Alejandra Toleda. Takrat je Kuczynski kot minister za ekonomijo in finance na račun svojega svetovalnega podjetja Westfield Capital Ltd prejel 690 tisoč evrov v zameno za izbiro Odebrechtove gradbene firme za izvedbo infrastrukturnih projektov. Pojasni Gerardo Renique, zgodovinar in predavatelj na The City College of New York.

Izjava

Odstavitvi se je Kuczynski izognil s tajnim dogovorom s Kenjijem Fujimorijem, bratom nesojene predsednice Keiko. V zameno za predsedniško pomilostitev njunega očeta Alberta, ki od leta 2005 prestaja 25-letno zaporniško kazen, so nekateri poslanci opozicijske stranke Ljudska moč glasovali proti odstavitvi. Kuczynski je Alberta Fujimorija pomilostil samo tri dni po neuspešni odstavitvi v perujskem kongresu. Pomilostitvi so sledili eni največjih protestov v zgodovini države, pokazala pa so se tudi večja trenja med do tedaj na videz precej enotnimi fujimoristi, predvsem med obema Fujimorijevima otrokoma. Pojasnjuje Vargas Alcaldo.

Izjava

Tu pa se je kriminalka, ki vam jo serviramo danes, šele zares začela. V naslednjih dveh mesecih so luč dneva ugledali številni prisluhi in dokumenti o Odebrechtovih spornih podkupovanjih javnih uslužbencev. V prizadevanjih za ohranitev dobrega imena podjetja se je vrhovni predstavnik Odebrechta v Peruju Jorge Barata v zameno za sporazum s perujskimi tožilci odločil prekiniti molk in prejemniki Odebrechtovih podkupnin so dobili nove obraze predvsem med nekdanjimi predsedniki, opozori Reinique.

Izjava

Opozicijska večina v kongresu je marca obelodanila videe, ki prikazujejo člane kabineta Kuczynskega, kako domnevno kupujejo glasove kongresnikov, in sprožila drugi postopek odstavitve predsednika. Hkrati se je moral Kuczynski zagovarjati tudi zaradi veliko večje vsote 3,5 milijona evrov, ki jih je med letoma 2008 in 2012 gradbena sekcija konglomerata Odebrecht nakazala svetovalnemu podjetju First Capital Investment Fund za ugodnosti pri gradnji metroja v prestolnici Lima. Pod pritiski javnosti in fujimoristov iz opozicijske stranke Ljudska moč je Kuczynski 21. marca letos odstopil s položaja predsednika Peruja.

William Luna - Linda Wawita

Dobrodošli spet v oddaji Južna hemisfera, v kateri preiskujemo daljnosežni vpliv vpletenosti vidnih perujskih politikov v korupcijske afere brazilskega konglomerata Odebrecht. Podkupnine, ki so jih prejela podjetja v posredni ali neposredni lasti nekdanjega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega, so bile majhen del skupne vsote okoli 27 milijonov evrov, kolikor je Odebrecht prenesel na račune visokih državnih uradnikov. Uradni dokumenti giganta, ki so jih poleg tožilstva pridobili tudi mediji, so pokazali, da je imel pravzaprav čisto vsak predsednik ali predsedniški kandidat od začetka novega tisočletja dalje korist od konglomerata Odebrecht.

Alejandro Toledo, ki je Peruju predsedoval od leta 2001 do leta 2006, je prejel 18 milijonov evrov v zameno za to, da je Odebrechtu podelil 11 milijard evrov vreden posel izgradnje avtocestnih povezav v državi. Toledo je pred pregonom pobegnil v ZDA, ki se za zdaj izmikajo njegovi izročitvi. Alan García, ki je nasledil Toleda, je pred tednom dni zaprosil za politični azil na urugvajskem veleposlaništvu v Limi. Očitajo mu jemanje podkupnine za sklenitev posla izgradnje podzemne železnice v prestolnici. Ollanta Humala, ki je nasledil Garcío, je od podjetja prejel 2,7 milijona evrov finančne donacije za svojo predsedniško kampanjo leta 2011. Donacijo je poplačal s koncesijami za izgradnjo cestnih povezav z Amazonijo.

Nenazadnje se je v lovke koncerna Odebrecht vpletla tudi sama Keiko Fujimori. Državno tožilstvo je namreč Keiko marca odredilo 36-mesečni preventivni pripor zaradi suma prejemanja nedovoljenih donacij za predsedniško kampanjo leta 2011. Kljub temu z zakonodajnega vidika zelo verjetno še nekaj časa ne bo prišlo do resnih sprememb, saj predsednica Ljudske moči - najmočnejše stranke v perujskem kongresu z 72-člansko absolutno večino - drži v rokah zakonodajne niti. Naglas razmišlja Gerardo Renique.

Izjava

Padlega angela Kuczynskega je na mestu predsednika zamenjal njegov podpredsednik Martin Vizcarra, do tedaj sicer minister za komunikacije in transport, pred tem pa lokalni guverner. Zaprisegel je z napovedjo o dokončnem obvladanju korupcijskih afer. Julija je tako za 9. december razpisal referendum z namenom povrnitve integritete perujskemu političnemu sistemu. Tri pomembne točke, o katerih bodo državljani in državljanke glasovali na referendumu, so  prepoved zasebnega financiranja političnih kampanj, prepoved ponovne izvolitve kongresnikov in ponovna vzpostavitev zgornjega doma parlamenta oziroma senata. Pri tem poskusu so se kongresniki večinske Ljudske moči zoperstavili z napovedjo spremembe referendumskih vprašanj. V odgovor na provokacije je Vizcarra zagrozil z razpustitvijo kongresa in predčasnimi parlamentarnimi volitvami. V primeru, da Vizcarra z referendumom uspe, lahko pričakujemo zmernejšo, a še vedno k profitu usmerjeno politiko. Več o referendumskih predlogih Gonzalo Alcalde.

Izjava

Skorajda nenavadno je, da je Peru v zadnjega pol leta doživel hudo krizo političnih vrednot, medtem ko se o korupcijskih problemih sosednjih držav le šepeta. Samo v Venezueli je brazilski konglomerat visokim uradnikom izplačal za skoraj 90 milijonov evrov podkupnin, v Kolumbiji so podkupnine dosegle podobno vsoto kot v Peruju.

Brazilija je še pod vodstvom leta 2016 odstavljene predsednice Dilme Rousseff sprejela novo zakonodajo, ki preprečuje zasebno financiranje predsedniških kampanj, in pripravila sveženj reform, ki bi kriminalizirale podjetja, ki sodelujejo pri koruptivnih poslih v tujini, pojasni David Fleischer, profesor na Univerzi v Brasilii.

Izjava

Brazilske volitve: od whatsapp fake news kampanje do neoliberalne čikaške šole
 / 31. 10. 2018

Novi desni brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je na oblast povzpel z obljubami o boju proti korupciji in ponovni vzpostavitvi pravnega reda. Profesor Gonzalo Alcalde dvomi, da bodo perujske volitve leta 2021 prinesle podobno skrajnega kandidata. Se bo pa ob splošnem nezaupanju do političnih elit oblika predsednikovanja vsekakor spremenila, zaključi današnjo oddajo.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.