Ninja Tune, 2012

distribucija: Matrix Music

Dvojec Letherette iz britanske vukojebine Wolverhamptona ima posebno mesto na sceni mnogih oznak, ki je na koncu kapitulirala s preprosto oznako, ki ne pove ničesar, torej na ohlapni sceni "bassa". Namreč težko najdemo še kakšnega izvajalca, ki bi s tako bornim naborom izdaj prilezel do tako referenčnega statusa. Letherette sta v letih 2010 in 2011 povsem nezagnano izdala dva EP-ja na manjši založbi Ho Tep. No, ti dve izdaji in peščica remiksov za izvajalce, kot je Machinedrum, so bili povsem dovolj, da sta prepričala glavonje pri založbi Ninja Tune. Za današnje čase neznačilno revna statistika ene male plošče na leto se pri dvojcu Letherette tako nadaljuje, s ključno spremembo, da sta v sodelovanju z ninjami brez pretiranega komolčkanja vstopila v "prvo ligo" britanske scene beatov.

Njun mini prvenec v prvi ligi se imenuje Featurette in žal podleže simptomu, ki je zadal udarec že mnogim. Namreč, če je bila glasba tandema Letherette v preteklosti nepretenciozna, ne pretirano trendovska, razgibana in piflarsko dodelana, nas mladca tokrat ne prepričata. EP se zdi preveč tržno premišljen: ker sta Letherette do sedaj postala prepoznavna po svojih bolj kot ne mehkih poizkusih v dveh paradigmah, zankah inštrumentalnega hiphopa in pa housa, so tokrat pragmatično ponudili po dva komada od vsakega. Dva za klubsko uporabo, dva za domače prežvekovanje. S tem da sta klubska housiča preveč popeglana, celo rahlo generična, ležerna kosa, pa tudi ne pustita resnejšega vtisa. Preskok k večji založbi pogosto pomeni sklepanje kompromisov, tako v slogu kot tudi zvoku. In tako se zdi tudi pri mali plošči Featurette. Urejeno, skoraj popolno sproducirano in dolgočasno. Po reglcih.