Samozaložba, 2012

Lepo je, kadar že tako avantgardni in še vedno efektivni stari prdci a la kanadski NoMeansNo naredijo kak eksperiment, s katerim pokažejo, da so v koraku s časom ali pa zadovoljijo kako skrito željo. Kdo bi si mislil, da je basist/vokalist Rob Wright tak fen dubstepa, elektronike in modernih producentov, da je dovolil 4 producentom, da zmiksajo 4 kultne komade zasedbe, in sicer The River, Dark Ages, Metronome ter Rags And Bones.

V uvodnem komadu na plošči, River, se kaže, da Rob Wright ni vsega najbolje premislil. The River v remiksu je zgolj dolgočasna elektronska podlaga, prek katere gre vokal iz originalnega posnetka, ki pa se včasih kar zelo moteče seka s podlago in izpade kot velik fuš. Deadbeat ga je z remiksom resnično polomil. Shackleton je precej boljši s komadom Dark Ages, ker vzame osnovni vibe komada, celo del vodilne linije bas kitare in le delček vokalnih linij, ki jih potem prilagaja. Zveni resnično mračno, vsekakor pa bolj uspešno kot The River.

Tudi ta komad je zanimiva obdelava, a če ne bi vedeli, da poslušate EP NoMeansNo remiksov, a bi res vedeli, da poslušate elektronsko predelavo komada Rags N Bones? Še vedno je bolje kot The River, ki ga človek kar ne more izpljuniti iz ust, a vseeno – to bi pravzaprav lahko bilo karkoli drugega. Za konec ostane samo še komad Metronome, ki bi imenu primerno res lahko zasvetil tudi v elektronski obdelavi. A Orphx, kanadski elektrončkarski duet naredi zanimiv komad, ki pa je dolgočasen in dejansko sploh nimaš občutka, da gre za Metronome, kaj šele NoMeansNo.

Za konec – EP štirih komadov je prav to, kar nakazuje naslov: Butchering The Sacred Cows. Je lep dokaz, da je bend v koraku s časom, je še lepši dokaz, da je bend še bolj drzen, kar se eksperimentiranja tiče in lepo je, da so še vedno aktivni in kreativni. A naredi več škode kot koristi kultnim komadom kanadskega tria. Če nič drugega, vsaj opozorilo, ki je na ovitku albuma, da na albumu ne najdete niti drobtinice rock'n' rolla, drži. A to je slaba tolažba.