PREZGODI

Kinodvor // 15.20 // Bugonija

Yorgos Lanthimos / Irska, Kanada, ZDA, Velika Britanija, Južna Koreja / 2025 / 118 min / angleščina

Srhljivo smešen (ali pa smešno srhljiv) film o naših norih časih, kakršnega lahko ustvari le Lanthimos.

Kinoteka // 17.00 // Zbogom, Lenin!

Vzhodna Nemčija leta 1989. Alexova mama (Katrin Sass) po infarktu obleži v komi. Osem mesecev pozneje pade Berlinski zid, Alexova mama, zagrizena socialistka, pa se zbudi iz kome. Pred Alexom (Daniel Brühl) zraste nova težava: šok ob koncu sveta, kot ga je njegova mama poznala, bi bil zanjo lahko usoden. Alex tako iz njunega stanovanja ustvari pravi socialistični muzej in poskuša mamo zadržati v preteklosti. Zamotani načrt prikrivanja resnice nekaj časa deluje, dokler si Alexova mama ne opomore in komaj čaka, da bo šla lahko spet malce naokrog.

Kinodvor // 17.50 // Hamnet

Chloé Zhao / Velika Britanija, ZDA / 2025 / 125 min / angleščina

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Jalla Jalla // 20.00 // Za vsak naglas

Pridite na vsakoletni decembrski koncert ZTZ Ruđera Boškovića, ki bo v sredo, 17. 12. 2025 ob 20.00 uri v Jalla Jalli. Predskupina: zbor Voice Movers

Vsak naglas je okej, samo če ni božični. Nobeno petje ni preglasno, razen božičnega. Ali Bošković ne kloni! Na koncertu bomo izganjali meglo predbožične sladkobe in kiča.

ne-meta

Zorica // 19.00 // poslušalnica

Dogodek vodita August Adrian Braatz in Jure Reherman. Oba sta strastna zbiratelja glasbe in DJa.

August prihaja iz sveta filma in glasbe. Kot filmski režiser, producent in skladatelj prinaša veliko izkušenj in znanja o pomembnosti glasbe pri ustvarjanju vzdušja in ambienta v prizoru filma ali pa seveda v kateremkoli trenutku v življenju.

Jure pa prihaja iz sveta zdravstva. Kot fizioterapevt in ustanovitelj Fiziolofije, je dobro podkovan za razumevanje terapevtskega učinka glasbe na človeka.

Na tokratni ediciji Poslušalnice, nas bosta Jure in August popeljala v svet božične/praznične glasbe. Vsi tisti božični komadi, ki ti NE gredo na živce.

II.  DRUGO

metametameta

Channel Zero // 20.00 // Ignor glomazni

Ignor nadaljuje svoje poslanstvo nenasitne in neukrotljive zverine, ki lomasti po speglani, vljudni in sladkobni literarni krajini. Če se nagrajuje poezija, ki spada v devetnajsto stoletje, se Ignor kotali skozi tradicije prejšnjih desetletji v (ne)gotovo prihodnost.

Polomi par vejic v šumi dolgočasja z nami še ti!

20.00 vrata

20.30 uvod

20.33 Improkolumna Mihe Zadnikarja - haiku različica

20.40 Snježana Vračar Mihelač in Nina Kodrič - pesnitev in glasba

20.48 Mirjam Gostinčar - proza

20.55 Domen Don Holc - poezija z muziko

21.15 Lara Stare Knific - poezija

21.22 SsmKOSK - nagličana razjebancija mozga i okoline

21.42 Tomislav Vrečar - poezija

22.50 Odkruški vedute II - poezija, video in zvok / Blaž Božič, Liara T'soni in Aleš Hieng - Zergon

22.15 Nejc Bahor Biga - poezija

22.32 pinkepanke - žlinta pank bend iz Kamnika

ne-meta

SNG Drama // 18.00 // Kralj Lear

Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlajšo hčer Cordelio, odloči razdeliti kraljestvo med hčeri Goneril in Regan. Načrtuje, da bo živel nekaj časa pri eni, nekaj časa pri drugi, onidve, že utrujeni in razdraženi od njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in moč. Kralj Lear je drama o nasilju, radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči. To je Gramscijev »čas pošasti«, ko stari svet še ni umrl, novi pa se trudi, da bi se vzpostavil. Svet, v katerem stari bogovi nočejo oditi mirno in po lastni volji, temveč rajši sejejo norost in kaos.

LUDa knjigarna // 18.00 // Lukas Debeljak: Drevo, ki ga pišemo nihče

Ob izidu nove knjige Drevo, ki ga pišemo nihče, bo Lukas Debeljak prebral pesnitev v celoti (predvideni sta dve čikpavzi). Publika pa bo povabljena, da vstopa vanjo in/ali izstopa iz nje v katerem koli trenutku. Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče je Lukasova druga pesniška knjiga, ki bo na dogodku seveda na voljo po znižani ceni.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Mala dvorana // 19.15 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Dvorana // 20.30 // Noro

Paolo Genovese / Italija / 2025 / 97 min / italijanščina

Zabavna romantična komedija nas odpelje v misli moškega in ženske na prvem zmenku, da bi razkrila mehanizme, ki usmerjajo naša dejanja. Uspešnica letošnjega Liffa.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Območje prehoda I: Gorica/Nova Gorica

Mesto na travniku

Novo Gorico so začeli graditi na travniku ob stari frnaži in na ogromnem zapuščenem pokopališču. Vendar načrtovano moderno mesto, ki naj bi “sijalo preko meje” ni bilo nikoli zgrajeno. Država je kmalu izgubila zanimanje za svoje obrobje in ljudje, ki so prihajali od vsepovsod, so ugotovili, da si bodo svoje mesto morali zgraditi sami.

Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso

Ko je Slovenija vstopila v Schengensko območje, 21. decembra 2007, se je Nova Gorica prvič znašla brez mejnih zapornic. Večer pred tem se je travmatični prostor mejnega prehoda, ki je desetletja ločeval Novogoričane od Goričanov, spremenil v prostor srečanja. V sobo, ki je bila prej namenjena pregledovanju in zasliševanju, je bila tokrat nameščena kamera, v katero je bilo mogoče brez strahu povedati, kako se je živelo z mejo, jo prehajalo in tihotapilo čeznjo. Zaupani spomini in filmski dokumenti prikazujejo, kako se lahko dve različni resničnosti znajdeta na istem mestu. Vsakemu spominodajalcu je bil ponujen caffè corretto – kava z žganjem, ki združuje dve najpogosteje pretihotapljeni dobrini, eno z ene in drugo z druge strani meje.