Potemkinove vasi študentskih funkcionarjev

Potemkinove vasi študentskih funkcionarjev

Oddaja
27. 4. 2015 - 16.00

Potemkinove vasi študentskih funkcionarjev

Saga o Študentskem kampusu se nadaljuje. 12. redna seja Študentskega zbora je bila posvečena ekskluzivno pojasnjevanju in razjasnjevanju ene največjih ter najbolj spornih investicij ŠOU v Ljubljani. Direktor organizacije Andrej Klasinc je poslancem in poslankam predstavil finančni ter gradbeni potek prve triade projekta, ki bo po zagotovilih zaključen do jeseni. Tokratna seja je pokazala resnične namene projekta: ŠOU z investicijo v objekte špekulira, sočasno pa večino prostorov Študentskega kampusa namenja komercialnim dejavnostim.

Pojdimo lepo po vrsti. Sporna investicija v Študentski kampus je že od začetka burila duhove, saj je ŠOU zemljišče in pripadajoče objekte kupil po sila visoki ceni od nekdanjega študentskega funkcionarja. Klasinc je takozvani plan investicije poslancem predstavil pred dvema mesecema.  Načrt je zgolj grobo orisal naložbo ŠOU v Ljubljani v Študentski kampus in čez palec določil potrebna sredstva za izvedbo ter zaključek vseh obnovitvenih del znotraj treh faz projekta. Omenimo kot zanimivost: trenutno najobsežnejši projekt ŠOU v Ljubljani v letošnjem proračunu organizacije nima predvidene svoje postavke. Po besedah Klasinca naj bi se za takšno rešitev odločili zavoljo transparentnejšega poslovanja.

Enega izmed osrednjih stebrov finančne konstrukcije prve faze izvedbe projekta predstavljajo sredstva z naslova Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki jih organizacija od države dobi v začetku poletja, a na ta nestrpno čakajo tudi ostali deležniki družine ŠOU.

Okoli 500.000 evrov bo pomagalo podkrepiti nekatere finančno močno podhranjene dejavnosti, ki jim je politično-poslovodni vrh organizacije v letošnjem proračunu močno zategnil mošnjo. Čeprav večina zavodov in stalnih dejavnosti od vodstva ŠOU še ni dobila nikakršnih pojasnil ali zagotovil glede višine teh sredstev, je za Kampus že sedaj vnaprej predvidenih okoli 300.000 evrov. A Klasinc ima za vsak slučaj pripravljen tudi rezervni načrt, če se račun poleti ne izide:

Izjava dostopna v prispevku

Precejšnjo težavo predstavlja načrtovana železnica, imenovana Tivolski lok, ki bo povezovala jeseniško in primorsko progo. Predvidena trasa tira je zarisana po sredini zemljišča Kampusa, zaradi česar bo večina sedanjih objektov morala biti porušenih. Predviden zaključek gradnje proge načrti predvidevajo do leta 2020, tri leta po načrtovanem dokončanju Kampusa. A za Klasinca to ne predstavlja nikakršne težave, prej nasprotno, v Tivolskem loku vidi priložnost za zaslužek:

Izjava dostopna v prispevku

Klasinc se je pred poslanci in poslankami pohvalil, da je ŠOU po spornem nakupu parcele dobil številne ponudbe takozvanih kurirjev, ki so se gibale v višini treh milijonov evrov. Čeprav imen ponudnikov ni želel razkriti, se številka giblje precej blizu tisti, ki naj bi jo podelila Direkcija za infrastrukturo. Za odkup zemljišč ter poplačilo nastale premoženjske škode država namreč predvideva med 2.8 in 4.8 milijona evrov. Nepremičninsko špekulacijo ŠOU v Ljubljani morda najlepše oriše kratek in nenavaden odgovor Klasinca na vprašanje, zakaj ŠOU ni zaprosil za spremembo namembnosti zemljišča, ki bi med drugim v Kampusu omogočila gradnjo študentskih domov:

Izjava dostopna v prispevku

A kakšen bo namen Študentskega kampusa, medtem ko se bo ŠOU pogajal glede njegove rušitve in posledično višine odškodnine? Po besedah Klasinca bo kompleks predstavljal stičišče študentov, ki bo ponujal prostore za tako imenovani co-working, nekatera študentska društva ter vso administracijo ŠOU v Ljubljani. Poleg tega bo narejen poseben prireditveni prostor, kjer bodo potekale različne študentske zabave. Vodstvo ŠOU slednjim očitno posveča precej pozornosti, saj so že sedaj za jesen napovedali 14-dnevni otvoritveni žur. V Kampusu bodo prostori namenjeni še nekaterim “podpornim” dejavnostim, denimo trgovini, slaščičarni, menzi in kavarni. Slednje bodo zaradi obsega projekta in poslovnega modela  zanimive tudi za nekatera večja podjetja. Navkljub vsemu je Klasinc poslance in poslanke pomiril, da kampus ne bo komercialno usmerjen projekt:

Izjava dostopna v prispevku

Direktor je sodeč po povedanem v zgolj nekaj mesecih popolnoma spremenil svoje stališče. Študentski kampus je bil pred zgolj nekaj meseci predstavljen kot projekt, ki bo s svojo profitno usmerjenostjo napolnil izpraznjeno ŠOU-ovsko malho. Prisluhnimo utrinku iz 3. redne seje Študentskega zbora, kjer je Klasinc prvič podrobneje predstavljal investicijo:

Izjava dostopna v prispevku

Morda je še najbolj zanimiv način, kako so v ŠOU pristopili k upravljanju Kampusa po njegovi dograditvi. Za vodenje bo zadolžen zavod Socialni inkubator, ki mu v ta namen razširjajo pooblastila ter spreminjajo ime v zavod Socialni inkubator Študentski kampus. Med na novo dodeljenimi nalogami bo skrb za vse novonastale prostore ter samo “življenje v kampusu”. Pripravljalci novega akta o zavodu so poslancem zgolj na hitro našteli, kakšne bodo dejavnosti, s katerimi se bo ukvarjal Socialni inkubator Študentski kampus. Prisluhnimo soustvarjalcu novega akta zavoda, strokovnemu svetovalcu ŠOU Damjanu Vinku, ki natančneje opiše, kakšne bodo te nove dejavnosti:

Izjava dostopna v prispevku

ŠOU spretno izkorišča ohlapni zakon o zavodih. Zavodi postanejo posredniki med organizacijo in podjetniki pri oddajanju študentskih prostorov ter storitev. Socialni inkubator Študentski kampus bo vse svoje komercialne dejavnosti, torej trgovino, slaščičarno in kavarno, oddal v najem zunanjim izvajalcem. Zakaj ŠOU pri pletenju svoje poslovne mreže uporablja prav formalnopravno obliko zavoda, najlepše orišejo besede direktorja Andreja Klasinca:

Izjava dostopna v prispevku

Seveda zavodi niso namenjeni temu, da bi izvajali podjetniško dejavnost, prej nasprotno. Na vprašanje opozicijskega poslanca iz vrst Študentske Iskre, Jureta Novaka, ali vodstvo ŠOU v podjetništvu vidi glavne razloge za ustanavljanje novih zavodov, je Klasinc odgovoril s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

S temi besedami zaključujemo današnji ŠOUvizor. Zavodi, ki se formalnopravno obnašajo kot podjetja, organizaciji omogočajo, da večino svojih pretežno tržno naravnanih dejavnosti izvaja mimo svojih nadzornih in predstavniških organov. Posledično se posel funkcionarjev povsem izogne še tistemu nekaj nadzora, ki ga organizacija teoretično premore.

Precej zgovoren je tudi vuhmepišovski odnos vodstva ŠOU do projekta Tivolski lok, ki ogroža celoten Študentski kampus. Organizacija očitno z investicijo nima namena narediti študentskega stičišča, pač pa špekulira glede državne odškodnine za svoje zemljišče. Zaenkrat poslovni gambling najbolj občutijo vse nekomercialne in neprofitne dejavnosti ŠOU, ki so zaradi financiranja Potemkinove vasi Študentski kampus primorane shajati s še manj sredstvi. A poslancev ali kogarkoli iz predsedstva to niti malo ni zmotilo. Vse predlagane novosti pri projektu Študentski kampus so podprli z veliko večino.

 

 

Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

no zdj vsaj vemo kam pes taco moli..

Jup.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.