IZOBRAŽEVANJE MIGRANTSKIH OTROK V SLOVENIJI

Vir fotografije: sofiaglobe.com / Mark Garten

Ob vsesplošnem podalpskem ukvarjanju z begunci se je v Stari elektrarni godila okrogla miza z naslovom Potrebe beguncev in izkušnje, ki jih v Sloveniji že imamo. Okroglo mizo v organizaciji pobude Staknimo glave je povezovala Marijanca Ajša Vižintin, ustanoviteljica Medkulturnega inštituta, ki se ukvarja z vključevanjem otrok priseljencev v šolski sistem in družbo, gostje pa so bili trije bivši priseljenci, ki so v Slovenijo prišli v različnih časovnih obdobjih. Majda Đinić Polak je v Slovenijo prišla kot vojna begunka iz Bosne in Hercegovine na začetku devetdesetih, Goran Popovič kot ekonomski migrant iz Srbije, Ibrahim Nouhoum pa že kot študent gozdarstva iz Malija. Vsi trije tako kot Vižintin so se oziroma se še ukvarjajo z migranti in begunci, Goran Popovič je že peto leto ravnatelj Osnovne šole Livada, na kateri je kar 98 odstotkov učencev tujcev.

Na pogovoru so govorci skozi lastne izkušnje in anekdote premišljevali predvsem o vključevanju beguncev v slovensko družbo in še posebej vključevanju otrok beguncev v slovenski šolski sistem. Seveda je prva ovira, na katero naletijo otroci in starši, nepoznavanje jezika. Zaposleni v osnovnih šolah, kjer so otroci priseljenci in kamor bodo morda nekateri še prišli, se morajo potrebam teh otrok prilagajati in jim, vsaj pri učenju slovenščine, nuditi dodatno strokovno pomoč, pravi Marijanca Ajša Vižintin. Po njenih spominih na dodiplomskem študiju sloveščine nikdar niso obravnavali poučevanja slovenskega jezika kot drugega jezika. Učitelji in učiteljice se morajo zato v večini primerov znajti sami, prirediti morajo svoje učne načrte, pripraviti dodatne ure jezika. Nekateri izmed njih pa se dela ne lotijo pravilno ali pa preprosto ne kažejo interesa. Več Marijanca Ajša Vižintin:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Kot primer dobre prakse se lahko izpostavi Osnovna šola Livada, kjer je večina učencev tujcev in kjer je po hodnikih možno slišati več kot osemnajst različnih jezikov, je dejal ravnatelj te osnovne šole Goran Popović. Šola se je morala vsaj do neke mere prilagoditi potrebam učencev, ki jim slovenščina ni materni jezik, pa vendar obstajajo predvsem institucionalne prepreke, ki onemogočajo večjo fleksibilnost pri izvajanju vzgoje in izobraževanja. Obstajajo pa tudi težave znotraj samih kadrov na šoli, ki otrok tujcev ne sprejmejo s tako odprtimi rokami, še doda Popovič.

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

A postaviti se moramo tudi v položaj učiteljev in učiteljic, ki se ob sprejemu učenca priseljenca prvič soočajo s poučevanjem sloveščine kot drugega jezika. Gostje so poudarili, da se mora delati več na izobraževanju in pripravi učiteljev, da bodo lahko nato otrokom zagotovili večjo sproščenost ob obiskovanju šole, sami pa bodo ob opravljanju dela bolj suvereni. To razlaga Vižintin:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Na dogodku se je govorilo tudi o drugih vidikih vključevanja pribežnikov in priseljencev. Opisovali so tudi lastne izkušnje, izmed katerih je bila še posebej zanimiva izkušnja bivše begunke Majde Đinić Polak, ki je v Slovenijo prišla v svojih študentskih letih. Leta v begunskem centru je opisovala kot najlepša leta svojega življenja, saj je imela kot učiteljica zemljepisa v begunski šoli, ki je takrat delovala v begunskem centru, izpolnjen čas in veliko družino, ki je vljučevala vse druge begunce, ki so bivali z njo. Kasneje se odločila za dokončanje študija ...

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Priseljenci pa niso samo otroci in mladostniki, ampak v večini odrasli ljudlje, ki se prav tako morajo vključiti v družbo. Čeprav do podrobnejše razdelave praks in strategij na tem področju na dogodku ni prišlo, pa so se prisotni strinjali, da je migrante in begunce potrebno kar najhitreje vključiti v družbo, predvsem z omogočanjem zaposlitev. Tako naj bi sebi in družini omogočali dostojno življenje, hkrati pa se vsaj prilagodili na okoliško kulturo in jezik. Kot je omenjal ravnatelj Osnovne šole Livada, je zelo pomembno tudi sodelovanje staršev pri spremljanju otroka skozi vključevanje v novo šolsko okolje. Velikokrat pa ravno starši ne sodelujejo dovolj, saj tudi sami jezika ne poznajo dovolj dobro. Ibrahim Nouhoum, soustanovitelj in direktor zavoda Mednarodni Afriški Forum, meni, da je najpomembnejše ravno prepoznati kvalitete priseljencev in jim ogočati, da te tudi pokažejo.

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Vendar je poleg vsega naštetega potrebno delovati v smeri razbijanja stereotipov o priseljencih, za katere mnogi menijo, da bodo v državo prišli po borno socialno pomoč. Na migrante je potrebno gledati tako kot na ostale ljudi, ki si želijo stabilnega in izpolnjenega življenja, in ne kot na nevarnost, višek, zajedalce, ki so v državo prišli po socialno pomoč. Da bi bili res polno in optimalno sprejeti v družbo, se mora ta otresti stereotipov in predsodkov do njih, ne glede na to, katero dejavnost opravljajo. Sicer pa nam to s primeri razloži Vižintinova.

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Še bi lahko naštevali takšne primere in dokazovali dobre učinke priseljencev na družbo, vendar je zelo pomemben tudi njihov sprejem in integracija v obstoječe družbene, kulturne, politične in ekonomske razmere. Od tega, da moramo beguncem in migrantom tako omogočiti uporabnost za družbo, kot se prilagajati njihovim otrokom pri učenju jezika in normalnem sledenju učnega procesa. Vsekakor pa moramo razumeti, da naša pripravljenost pomagati ne bi povzročila več škode kot koristi.

O beguncih je mislila Vanja.