Jutri, v četrtek, 14. 1. 2021, je dan D za prvo etapo boja za stabilno financiranje Radia Študent, saj bodo poslanke in poslanci Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) odločali o financiranju Zavoda Radio Študent.

»Nismo se za to borili!« bi lahko zvenel odgovor Radia Študent poslanski skupini Modrih s Klemnom Petkom, predsednikom ŠOU, na čelu, ki skupaj s skupino Povezani sestavlja vladno koalicijo ŠOU. Amandma, ki naj bi ga vložila študentska poslanska skupina Modri kot dopolnitev k predlogu finančnega načrta ŠOU za leto 2021, med proračunske postavke dodaja financiranje Zavoda Radio Študent v višini pičlih 50.000 €, kar je približno toliko, kot znaša letna plača direktorja ŠOU. Radio Študent bi za nemoteno delovanje v 2021 potreboval najmanj 120.000 €. V nasprotju z navedbami ŠOU predvideni prihodki iz koncesijske dajatve, iz katerih se financirajo tudi Radio Študent in drugi zavodi ŠOU, niso nižji od lanskih.

Obstoj Radia Študent se tako še naprej lomi na okopih izrojenih praks študentskega organiziranja na ŠOU. Spomnimo, da se je vse začelo tik pred novim letom 2021, ko so na večerni seji novoizvoljenega študentskega zbora ŠOU na pobudo novoimenovanega predsedstva ŠOU iz finančnega načrta za 2021 brez vsake predhodne komunikacije z vodstvom Radia Študent in z zavajanjem študentskega zbora (o čemer smo podrobneje poročali na ponedeljkovi novinarski konferenci) črtali postavko za Radio Študent. Na drugi delovni dan novega leta, 5. 1. 2021, smo predstavniki RŠ sedeli za mizo z vodstvom ŠOU, kjer smo poslušali grožnje glede prodaje radia najboljšemu ponudniku in prejeli ponudbo za denarno nadomestilo v primeru pozitivnega poročanja o ŠOU; podobnih manevrov smo že bili deležni v preteklosti. Ob tem želimo poudariti, da odgovornosti za nastale razmere ne pripisujemo študentskemu zboru ŠOU, temveč utečenemu glasovalnemu stroju, ki stoji za njim.

Nujno je ponovno poudariti, da ŠOU Radiu Študent ne deli svojega, temveč javni denar, ki je namenjen uresničevanju študentskega in javnega interesa, in da smo na Radiu Študent temu poslanstvu zavezani ter se zanj brezkompromisno borimo že od svojega nastanka iz časa študentskih uporov v letih 1968–69. Prizadevanja za obstoj Radia Študent so tudi zaradi številnih pisem podpore radiu s strani relevantnih akademskih, znanstvenoraziskovalnih, študentskih, sindikalnih in drugih civilnodružbenih organizacij prerasla v preizpraševanje smisla obstoja trenutnih oblik študentskega organiziranja in namenske porabe javnih sredstev.

Na Radiu Študent smo prepričani, pa v tem nismo sami, da dolgoletna finančna podhranjenost Radia Študent s strani ŠOU zrcali popolno nerazumevanje vloge in pomena neodvisnih medijev in kritične civilne družbe za zdravo delovanje demokratične družbe, katere ključni del so prav študentke in študenti. Prepričani smo, da bodo s komercializacijo in ukinjanjem financiranja Radia Študent študentski živelj prikrajšali za enega bistvenih emancipatornih vzvodov sodobne družbe, pravico do informiranja in komuniciranja, ki ni obremenjeno z ozkimi političnimi ali komercialnimi interesi ter tako pripomore k oblikovanju informirane podlage za krepitev kritičnega razmišljanja.