Gemeinsam sind Feminist_innen stark! Richtig stark!

Gemeinsam sind Feminist_innen stark! Richtig stark!

Oddaja
14. 6. 2014 - 12.00

V junijski feministični oddaji Sektor Ž smo se posvetile analizi pomembnega mednarodnega srečanja »Varn(ejš)i prostori za ženske, lezbijke in trans osebe«, ki je med 14. in 18.5.2014 potekalo v Potsdamu in Berlinu. Srečale smo se aktivistke in aktivisti iz ljubljanskih in berlinskih feminističnih skupinih, ki skušamo zagotavljati varne prostore za ženske, lezbijke in trans osebe. O izkušnjah s srečanja smo se v Sektorju Ž v živo pogovarjale s Teo Hvala, ki trenutno deluje v Berlinu, in ki je srečanje zasnovala ter organizirala ob podpori Tanje Škander.

Napravile smo slikovito poročilo z zvočnimi in besednimi utrinki s »Shoda proti seksizmu«, feminističnega shoda, ki je 23.5.2014 dodobra pretresel ljubljanske ulice.

Najslajše aktualne feministične napovedi in novice tokrat objavljamo na spletu spodaj. Vabljene k poslušanju in branju!

Junijski oddajo smo pripravile Ida Hiršenfelder, Tea Hvala in Teja Oblak.

Feministke smo skupaj najmočnejše! Richtig!

*na zgornji fotografiji posnetek s Shoda proti seksizmu 23.5.2014 (foto: Maja Kraljič)

*

NOVICE

Začenjamo z dvema dobrima novicama. 11. junija je danski parlament sprejel uredbo, ki dovoljuje uradno spremembo spola na podlagi zahtevka. To pomeni, da bodo od septembra dalje, ko uredba stopi v veljavo, polnoletne trans osebe z danskim državljanstvom lahko spremenile spol, ki jim je bil ob rojstvu zapisan v matično številko, ne da bi se zato morale podvreči poniževalnim psihiatričnim diagnozam in iskanju uradnih medicinskih mnenj. Mreža Transgender Europe je ob tem dosežku zapisala, da nova uredba »ni pomembna samo zato, ker priznava, da samo in edino trans oseba lahko sodi o svojem spolu, temveč tudi zato, ker ščiti dostojanstvo trans ljudi, ki na Danskem ne bodo več stigmatizirani z duševno motnjo.« S to odločitvijo je Danska postala prva država v Evropi, katere zakonodaja na področju spola ustreza standardom, zapisanim v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Edina druga država na svetu, ki je doslej odpravila medikalizacijo in diskriminacijo trans oseb, je Argentina.

*

Druga slastna novica prihaja iz Maribora, kjer poklicna obdelovalka lesa Iris Trstenjak izdeluje lesene dilde in biče z lesenimi ročaji. Zaenkrat je naredila, preizkusila in v prodajo dala pet različnih modelov dildov, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in občutku. Slednji je odvisen od vrste lesa in premaza: izdeluje jih iz javorja, češnje in oreha, na voljo pa so tudi različice iz bolj eksotičnih vrst lesa. Vsi pripomočki so zaščiteni s premazi, ki so varni in prijazni do uporabnic. Njeno podjetje se imenuje Dee Lee Do, izdelke pa je mogoče kupiti njeni spletni strani, na strani Natural Stock in na Etsyju. V Ljubljani so na voljo tudi v trgovini Ika na Ciril-Metodovem trgu 13. Iris Trstenjak v bodoče namerava izdelovati tudi obročke in lesene japonske kroglice, ekipa oddaje Sektor Ž pa močno upa, da bomo kmalu imele priložnost za preizkus in recenzijo.

*

V Španiji se še kar bliska in grmi. V javno razpravo je šel predlog za spremembo zakona o reproduktivnih pravicah žensk, o katerem smo obširneje poročale v februarski oddaji. Takrat je aktivistkam proti omejevanju pravice do prekinitve nosečnosti kazalo dobro, a predlog, ki je prišel v javnost ta mesec, je zaskrbljujoč, saj vztraja pri predlaganih omejitvah. Če bo sprejet, bo splav dovoljen samo, če nosečnost ogroža fizično ali psihično zdravje ženske in sicer do 22 tedna nosečnosti, v primeru, ko je nosečnost posledica spolnega nasilja, pa samo do 12 tedna nosečnosti, kar je problematično že zato, ker si veliko žensk spolnega nasilja sploh ne upa prijaviti. Vse ostale ženske, ki bodo iz kakršnegakoli razloga želele prekiniti nosečnost, bodo morale na obvezno svetovanje, da o dolgih čakalnih dobah in cenah v državi, kjer splav izvajajo samo v zasebnih ambulantah, sploh ne govorimo.

Kot da to ni dovolj, se je oglasil še Španski fiskalni svèt, ki meni, da je zakon preveč popustljiv, saj sploh ne predvideva kazni za ženske, ki so splavile v ilegali. Poleg tega meni, da so pravice še nerojenih pomembnejše od pravic žensk. Ideja je naravnost genialna: če bo zakon sprejet, se bo število nelegalnih splavov hitro povečalo, denarne kazni za egoistične zločinke, ki dajejo prednost sebi, pa bodo v hipu napolnile prazno državno mošnjo. Naj dodamo, da se feministični protesti proti novemu predlogu zakona krepijo, enako pa velja tudi za policijsko nasilje: španske aktivistke poročajo o nenehnem nadlegovanju in legitimiranju na ulici, šest aktivistk iz Seville pa se bo zaradi domnevnega vandalizma moralo zagovarjati pred sodiščem. Kaj točno naj bi storile? V bližini cerkve, ki jo je isto noč nekdo skušal požgati, naj bi napisale protivladni grafit. Dokaznega gradiva ni, a kdo bi se dandanes menil za take malenkosti.

*

»Slučajno posilstvo.« »Fantje delajo napake.« »Včasih je prav, včasih pa ni.« S takšnimi izjavami indijski politiki v medijih komentirajo skupinska posilstva in umore žensk. Za slučaj naj bi šlo tudi 30. maja, ko je skupina moških v državi Utar Pradeš posilila sestrični, stari 14 in 15 let. Deklici naj bi kasneje iz sramu naredili samomor. Pred dvema dnevoma se je zgodba ponovila – žrtev je imela 19 let. Podobno kot v mnogih drugih primerih spolnega nasilja so napadene ženske spadale v najnižjo kasto, kar za policiste pomeni, da zločina ni vredno raziskovati, za politike pa, da lahko javno zagovarjajo storilce. Prejšnja indijska vlada je po skupinskem posilstvu in umoru 23-letne ženske v Delhiju decembra 2012, kateremu so sledili množično žalovanje in številni protesti, sicer poostrila kazni in skušala izobraziti policiste, a problem je širši. Nanj je v izjavi za Guardian opozorila tudi odvetnica in aktivistka Vrinda Grover. Rekla je, da so vladne obljube o vzpostavitvi kriznih centrov za žrtve posilstev zgolj pesek v mednarodne oči, pri čemer je ciljala na izjavo indijskega premiera Narendra Modija, ki je 11. junija parlament in javnost pozival k spoštovanju in zaščiti žensk. Citiram: »Sistematično se s tem ne ukvarja nihče. Nasilja nad ženskami še nobena vlada ni uvrstila med svoje prioritete.«

*

Če se želite ukvarjati s prioritetami Evropske unije, vam predlagamo prijavo na prosto delovno mesto v litvanski prestolnici. Evropski inštitut za spolno enakopravnost namreč išče strokovnjakinjo za raziskovanje politike spolov. Obstaja velika verjetnost, da v času službovanja v Vilni ne boste slišali besede feminizem, boste pa razvijali metodološka orodja za vključevanje spolne enakopravnosti v evropsko politiko. Priporočila boste pisali predvsem za Evropsko komisijo, za prijavo pa zadostujeta diploma družboslovne smeri in znanje dveh evropskih jezikov vključno z angleščino. Prijave sprejemajo do 5. julija, za več informacij pa se obrnite kar na European Institute for Gender Equality ali na kratko EIGE.

*

Drugo priložnost za zaposlitev, ki diši po poštenem plačilu, razpisuje nizozemska fundacija Mama Cash. Sicer le za pet mesecev, a v tem času lahko nadzirate razdeljevanje sredstev iz programa Money, ki je namenjen izboljševanju ekonomskega položaja žensk, deklic in trans oseb vseh starosti. Prijave sprejemajo do 6. julija, delo pa se začne že 15. avgusta. Več o razpisu lahko preberete na spletni strani fundacije Mama Cash.

*

Sociologa dr. Alenka Švab in dr. Roman Kuhar lezbijke in geje vabita k sodelovanju v anonimni anketi Vsakdanje življenje lezbijk in gejev. Prvič sta jo izvedla pred desetimi leti, letos pa jo ponavljata, da bi ugotovila, kako se je položaj lezbijk in gejev v Sloveniji v tem obdobju spremenil. K sodelovanju vas vabita tudi tiste, ki ste pred desetimi leti v raziskavi že sodelovali. Anketa je dostopna na tej povezavi.

 

NAPOVEDI

Od 12. do 20. junija v Ljubljani poteka Festival migrantskega filma. Na njem lahko vidite več filmov z žensko-osrediščeno in feministično tematiko. Priporočamo dokumentarec »Ko bom ptica«  poljske režiserke Monika Pawluczuk o prizadevanjih burmanskega begunskega para, da bi čez mejo na Tajsko pripeljala svojo hčer, ki sta jo ob begu morala pustiti za sabo.   Kaj vse je do konca festivala še mogoče videti, preverite na njegovi spletni strani.

*

V četrtek, 19. junija, ob 17h bo v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev zbornika Performative Gestures Political Moves. Uredili sta ga Lana Zdravković in Katja Kobolt, avtorice esejev in študij pa se z vidika feministične teorije in prakse posvečajo umetnosti performansa v postsocialističnem kontekstu.

*

V ponedeljek se v Menzi pri koritu v Ljubljani začenja festival Mlade rime. Na njem bo nastopilo kar nekaj pisateljic, pesnic in glasbenic. Izpostavljamo torkov program s poezijo Neje Tomšič, Aje Zamolo, Ane Svetel, Simone Kopinšek in Kristine Hočevar ter zvočnim nastopom Irene Tomažin in Neže Naglič. V sredo, 18. junija, bosta na festivalu svoj glasbeni prvenec Heavy Rain predstavili Jana Beltran in Vesna Godler iz dueta All Strings Detached. Išel je tudi prvi EP mariborske nojzerke Nine Farič, bolj znane pod imenom Kikiriki. Na Mladih rimah bo nastopila 22. junija.

*

Od 8. do 11. julija se lahko podate na Spominsko kolesarsko turnejo od Beograda do Srebrenice, ki jo pripravlja neformalna skupina aktivistk v sodelovanju z organizacijama SOS Vlasotince in Žene u crnom. Z akcijo želijo izraziti solidarno podporo žrtvam genocida v Srebrenici in njihovimi sorodnikom, srbsko javnost pa opozoriti na potrebo po soočenju z zločini, ki so se v njenem imenu med vojno dogajali v sosednjih državah. Za sodelovanje na tuneji se morate prijaviti. Prijave sprejemajo do 20. junija na mailu vladimirjevticbb@gmail.com. Več o akciji lahko preberete na Facebooku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness