Težki časi ob razsajanju zdaj že ne več tako novega koronavirusa so svojo sled vsekakor pustili tudi na območju razhajanja telesa in duha, to je v svetu drog. Tako vsaj v poročilu ugotavlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Po uvodnem naštevanju spoznanj, ki so jih naši najzvestejši poslušalci prepoznali že pred leti, denimo, da je kokain čistejši, da je ponekod nadomestno zdravljenje z opioidi oteženo, in da hašiš in kanabis zdaj v povprečju vsebujeta dvakrat toliko psihoaktivne učinkovine THC kot pred desetimi leti, so se v poročilu posvetili tudi novostim. Pandemija je v začetku sicer pretresla celoten črni trg s prepovedanimi opiati. Kmalu pa se je pokazalo zmanjšanje povpraševanja po nekaterih družabnih drogah, kot sta kokain in MDMA, povečala pa se je potrošnja naše najljubše sorodnice hmelja - konoplje, kar so poleg Evropskega centra ugotovili tudi lokalni črni podjetniki na zelenem trgu. 

Medtem pa so nekateri Argentinci v času epidemiološke krize spoznali, da jim boljše življenjske pogoje od domovine ponuja sosednji Urugvaj. Ne bomo trdili, da je med 15 in 20 tisoč Argentincev k selitvi spodbudila liberalna zakonodaja na področju rekreativne uporabe vsemogočne travice, poslušalci naj si tako sliko raje ustvarijo sami.

Papirčki in njim sorodni pripravki za zvijanje jointov vsebujejo težke kovine, je konec avgusta potrdila študija kalifornijskega inštituta SC Labs. Podjetje, ki se ukvarja z raziskavami na področju konoplje in kanabinoidov, je pod drobnogled vzelo 70 vrst papirčkov za zvijanje, 25 vnaprej zvitih in za polnjenje pripravljenih papirčkov, 20 lističev za zvijanje bluntov in 3 vrste celuloznih papričkov, ki so dosegljivi v lokalnih shopih oziroma v spletni prodajalni Amazon. 

Tako imenovanih pre-rolled cones niso testirali posebej, saj so zviti iz v raziskavo že zajetih papirčkov za zvijanje, med 101 vzorcem pa je analiza pokazala, da jih je kar 91 vsebovalo vsaj eno težko kovino, najpogosteje je šlo za svinec. A kar je bolj pomembno, v večini primerov so bile težke kovine zabeležene v po kalifornijskih standardih dovoljenih količinah. Mejne vrednosti je preseglo dobrih 10 odstotkov oziroma 11 vrst pripomočkov za njim, med njimi kar 8 od 20 vrstov lističev za pripravo blunta in vsi trije testirani lističi iz celuloze. Med težkimi kovinami, ki v papirčke in druge potrebšične za motanje prehajajo iz zemlje med rastjo rastlin, iz vlaken katerih se izdelujejo, je analiza zaznala še kadmij, arzenik in živo srebro.

V SC Labs so preverjali tudi vsebnost pesticidov med različnimi pripomočki za zvijanje. Mejne vrednosti so presegali ena vrsta že pripravljenih zvitkov in 4 od 19 testiranih vrst lističev za blunte. Pesticidi so bili sicer zaznani v 5 odstotkih testiranih artiklov. 

Na Posebnem sodišču v Beogradu se je pričelo sojenje v primeru Jovanjice. Za vzgajanje in posedovanje konoplje z namenom prodaje kanabisa z več kot tremi promili THC-ja bodo odgovarjali Predrag Koluvija, večinski lastnik ˝organske kmetije˝ Jovanjica, in njegovih devet sodelavcev. Koluvija, ki seveda zanika kakršnokoli povezavo s pridelavo in prodajo prepovedanih drog, ima pa zato zelo priročen izgovor - konoplja pod stresom namreč proizvaja več THC-ja in je zato prekoračila mejo -, je padel med akcijo filmskih razsežnosti. 

Policisti so Koluvijo namreč ujeli v belem audiju A8, na katerega je bila pripeta policijska rotacijska luč, skupaj s pomagačem pa sta imela v času aretacije pri sebi policijske značke. Poleg organizacijske strukture tovarne kanabisa v Jovanjici, ki je obsegala oboroženo varovanje in podzemne objekte ter presega evropske okvire organiziranega kriminala, je afera javnost pretresla zaradi povezave z vrhom srbske politike. Med prvoobtoženimi je kar pet zaposlenih v državnih organih, med njimi najprepoznavnejši Milan Kendija, vodja varnosti direktorja policije za čase poveljevanja Milorada Veljovića. Med osebnimi poznanci Predraga Koluvije in bojda eden izmed prvih, ki ga je po aretaciji klical, naj bi bil tudi Andrej Vučić, čigar brat Aleksander je sam predsednik Srbije. 

V zeleni deželi so združenje Cannagiz, zadruga Konopko in Mednarodni inštitut za kanabinoide Icanna  s pismom državnemu zboru in vladi stopili v bran zeleni travi. Skrbi jih predvsem, da je slovenska konopljarska zakonodaja ena najbolj zastarelih v Evropski uniji, posledično pa je proizvodnja in predelava konoplje nekonkurenčna. Od osamosvojitve namreč nobena vlada ni poskrbela niti za prevod Enotne konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961, proizvodnja industrijske konoplje pa se je v zadnjih petih letih skrčila s 500 na manj kot 200 hektarjev. 

Parlamentarni odbor za zdravstvo je sicer že v letih 2016, 2018 in 2019 sklenil, naj se pripravijo pravne podlage za zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter za pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Dokler bo slovenska zakonodaja le prenašala evropsko, bodo torej slovenski proizvajalci izdelkov iz konoplje primorani svojo dejavnost seliti kam drugam kot v notranjost Evrope - bodisi v Avstrijo ali Italijo. Uporabniki, recimo bolniki, pa bodo medtem lahko v lekarnah dostopali le do sintetičnih kanabinoidov, vsaj kakor velevajo strogi inšpekcijski predpisi.

Na novomeškem sodišču se je medtem začelo sojenje aktivistu in začetniku Slovenskega konopljinega socialnega kluba Jaki Bitencu, ki ga oblasti bremenijo proizvodnje in prometa prepovedanih drog, kakor tudi groženj policistom in oviranja policijskega dela. Kot je znano, so Bitencu pred časom na travniku pri Uršnih selih na Dolenjskem zasegli 221 sadik konoplje in opremo za pomoč pri gojenju, sojenje na pristojnem novomeškem sodišču pa bi se moralo nadaljevati včeraj z zaslišanjem policistov, a je bilo preloženo na naslednjo sredo, 14. oktobra. Takrat Bitenčevi podporniki pred sodiščem v Novem mestu organizirajo tudi protestni shod.