V sodnem grinderju

V sodnem grinderju

Oddaja
11. 6. 2015 - 8.15

Pozdravljeni v novo četrtkovo jutro tudi iz Vsemogočne travice. Sončni dnevi, ki nam jih je namenil začetek junija, ob pivu toliko bolj mamljivo vabijo tudi na džoint, ob sproščenosti, ki jo nudi slednji, pa kajenje gandže v javnosti še vedno zahteva minimalno mero pazljivosti. Če vaš priljubljeni hobi ni ravno altruistično polnjenje državnega budžeta s kaznimi, potem ni odveč nameniti pozornosti policistom in drugim represivnim organom, ki se ob vaše navade v skladu z zakonodajo še vedno radi vtaknejo.

V Sloveniji samo uživanje konoplje naj ne bi bilo prepovedano, je pa prepovedana njena posest, razen v izjemnih primerih, med katere tako rekreativna kot medicinska uporaba seveda ne sodita. In ker logika in ljudska biofizika uživanja substance brez njene predhodne in sočasne posesti ne dovoljujeta, vas bo zakonu zvest policist, če vas ravno ne bo zalotil pri zadnjih dimih, lahko kaznoval.

Uživanje, uporabo in gojenje konoplje v Sloveniji regulirata Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, krajše ZPPPD, in Kazenski zakonik. Prvi že v 5. členu jasno zapoveduje, da posest konoplje kot prepovedane droge ni dovoljena, drugi pa posest in gojenje trave z namenom njene nadaljnje preprodaje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Tako ZPPPD kot kazenski zakonik torej posegata na področje posesti konoplje, pri čemer ju razmejuje sila ohlapen namen preprodaje. Toliko bolj, če je v presojo prepuščen policistu, ki vas obravnava. Maja Kohek iz društva Onej.

izjava

Odločitev policista je  arbitrarna. Če nas torej zaustavi in zaloti z nekajdnevno ali celo manjšo zalogo, se lahko ob ugodnem razpletu izvijemo z denarno kaznijo z do nekaj sto evrov, ob nekoliko večji količini z nekoliko manj sreče* pa se bomo morali pred sodnikom zagovarjati zaradi dilanja. ZPPPD siccerpri tem opredeljuje majhno distinkcijo in za večjo količino predpisuje večje denarne kazni, a količina ni opredeljena konkretno in je ob policistovi presoji povsem relativna. Kot pojasnjuje naša sogovornica, konkretni primeri kažejo, da sta dva med seboj ločena grama konoplje včasih dovolj ne samo za višjo kazen, ampak tudi že za kazenski pregon.

izjava

Nemalo držav pozna razmejitev med kazenskim pregonom in posestjo zaradi posedovanja gandže s konkretno opredeljeno količino konoplje, ki jo lahko ima posameznik pri sebi. A tudi takšna rešitev bi bila sporna, saj sama posest večje količine konoplje še nikakor ne pomeni, da je ta namenjena nadaljnji prodaji.

izjava

Še strožji je pregon na področju gojenja konoplje.

izjava

Uživanje konoplje v zdravstvene namene pri kaznovalnih ukrepih ni nikakršna izjema, pa čeprav sta samozdravljenje in izbira načina zdravljenja človekova pravica. To sodna praksa kaže drugače, pojasnuje Maja Kohek, ki se je ukvarjala s področjem kaznovalne politike na primeru konoplje. Tudi tisti, ki konopljo koristijo iz zdravstvenih razlogov, se pogosto znajdejo v kazenskem pregonu, sodišča pa jih na koncu spoznajo za krive.

izjava

Sodišča z nekritičnim obravnavanjem tudi, kot smo slišali, povsem banalnih predlogov za kazenski pregon in obsodilnimi sodbami vzpostavljajo sodno prakso in tako sovplivajo na zakonsko preganjanje uživalcev.

izjava

Kazenski zakonik za gojenje in posest konoplje z namenom njene preprodaje predvideva kazen od enega do deset let zapora. Sodna praksa kaže, da sodišča v teh primerih izrekajo dokaj nizke kazni, če je to ob dejstvu, da je posameznike za rešetke spravila že tako ne bajna količina trave, sploh smiseln izraz.

izjava

Ko govorimo o sodni praski kaznovanja uživalcev konoplje, slika v Sloveniji seveda ni enovita. V represivnem smislu izstopata področji policijskih uprav Murske Sobote in Celja.

izjava

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness