Zeleni val in Joint Biden

Zeleni val in Joint Biden

Oddaja

Ko se prepirata Biden in Trump, kdo zmagovalni je kandidat, gandža prva dobi mandat. S to parafrazo bi lahko povzeli številne zgodnje komentarje ameriške predsedniške tekme, v kateri je, prej kot to, kdo bo naslednja štiri leta vodil Združene države, postalo jasno, da kanabis postaja dobrodošel v še petih zveznih državah. Po referendumih, ki so potekali ob predsedniških volitvah, je trava bodisi iz medicinskih bodisi tako imenovanih rekreativnih razlogov dovoljena v več kot dveh tretjinah zveznih držav in povsem v nasprotju z njenim statusom na federalni ravni. 

Zeleni referendumi so zaznamovali volitve v petih zveznih državah, med katerimi sta prvi korak stran od demonizacije konoplje naredila Mississippi in Južna Dakota - volivci so tam izglasovali legalizacijo konoplje na polju medicine. Prebivalci New Jerseyja so oblastem zvezne države naložili ustanovitev uradnih teles za legalizacijo, regulacijo in obdavčenje konoplje v nemedicinske namene in neomejen dostop do plodov blagodejne rastline v medicinske namene. 

Marihuana
...in 80 let ameriške (zvezne) prohibicije konoplje.
 / 26. 10. 2017

Ob New Jerseyju so tudi v Arizoni in Montani odločili, da bo po doseženi polnoletnosti povsem zakonito posedovati določene količine gandže za rekreativno uživanje. Določili so pristojne institucije, ki bodo regulirale in urejale vzgajanje, transport in prodajo vsemogočne travice ter stopnjo obdavčenja teh dejavnosti - v Arizoni bo celoten davčni izplen namenjen državnim programom v povezavi s pridelovanjem in varno uporabo trave, v Montani pa bo približno polovica namenjena tudi za bogatenje ostalih področij državnega proračuna. Po zadnjih spremembah ostaja tako od 50 ameriških zveznih držav le še 15 takih, ki nimajo tako ali drugače legaliziranega kanabisa. 

Delež konoplji prijaznih zveznih držav v dobršni meri odraža prepričanje ameriškega prebivalstva. V lanski anketi raziskovalnega centra Pew, ki sta jo v minulih tednih povzela Guardian in New York Times, 67 odstotkov odraslih Američanov meni, da bi kanabis moral biti legalen. In če jih je lani na drugi strani slaba tretjina temu nasprotovala, je bila še leta 2010 nasprotnikov gandže dobra polovica, konec hipijevskih šestdesetih, prvih znanilk drugačne obravnave gandže, pa je legalizacijo slednje denimo podpiralo le 12 odstotkov prebivalcev ZDA.

Vpliv legalizacije gandže v ZDA na mehiško-ameriško zeleno mešetarjenje.
 / 17. 3. 2016

Očiten premik javnega mnenja v prid legalizacije konoplje oziroma kanabisa kaže, da njegova škodljivost vse bolj ostaja stvar zvezne zakonodaje na področju drog. Ta sloni na restriktivni politiki iz časov Reaganove vojne proti drogam, s tem ko s packom trave v žepu še vedno prej in bolj najebe temnopolti kot belopolti Američan, pa vpliva tudi na rasno problematiko. Onkraj represije, ki jo povzročajo zvezna pravila, za večino ZDA je gandža postala* alternativa in priložnost. Pri tem gre, kot za Guardian opominja pravnik Robert Mikos, za dve ločeni zgodbi, temelječi na namenu njenega uživanja, iz katerih izhajata tudi prevladujoča legalizacijska modela. 

Ponovna prepoznava medicinskega potenciala konopljinih učinkovin je v Kaliforniji leta 1996 kot prvi tovrstni zvezni državi utrla pot uporabi gandže v zdravstvene namene, ki jo je v naslednjih dveh desetletjih pospešil razmah številnih raziskav. Danes tako imenovana medicinska konoplja vstopa v mainstream politiko po vsem svetu, v okviru ZDA pa, ob rakavih in drugih obolenjih, nov razcvet doživlja tudi kot nekonvencionalna rešitev ob izbruhu opioidne krize. Rekreativno uživanje, ki seveda ne zasleduje širše družbene vrednosti, pač pa cilja na individualen uporabnikov užitek, v sfero dovoljenega vstopa počasneje, javnozdravstvene in moralistične pomisleke pa v zadnjih letih topi z dobičkonosnostjo. Pohanje in drugi načini prepuščanja psihoaktivnim učinkom kanabisa so donosen biznis in - če so  usmerjeni v legalne tokove - izdatna možnost zaslužka za številne privatne, posledično prek davkov pa tudi državne malhe.  

Bo konopljarske trende in tudi 3. novembra viden odraz ljudske volje zaznala spremenjena oblast v Washingtonu?  Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden obljub o legalizaciji pred volitvami ni dajal. Se je pa Joint Biden zavezal k dekriminalizaciji konoplje in svoje stališče v eni od izjav strnil z naslednjimi besedami.

izjava

Vendar moramo naše hašišarske sestre in brate na drugi strani luže opozoriti na neskladja med Bidnovimi predvolilnimi obljubami in njegovim delovanjem na političnih funkcijah, ki jih je opravljal v preteklosti. V vlogi senatorja, ki jo je igral skoraj štiri desetletja, je bil eden izmed najglasnejših vojščakov v vojni proti plevelu, kot sam rad poimenuje najžlahtnejšo med vsemi travami. Pomagal je pisati zakon, ki je odstranil možnost pogojne kazni za nezakonito ukvarjanje s konopljo. Poleg tega je sodeloval pri uzakonjenju različnega kaznovanja za uživanje kokaina in cracka, ki je v domeni širših, praviloma revnejših slojev. Aktiven pa je bil tudi pri vpeljavi novih kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, in pri gradnji zaporov, ki jih množično polnijo uživalci kanabisa. 

kaliforniciranje zelene zakonodaje
 / 8. 10. 2015

Toda ob pristojnostih, ki jih ima na tem področju, predsednik ZDA ni pravi naslovnik, ko gre za legalizacijo kanabisa. Ameriški predsednik lahko posredno prek pravosodnega ministra poskrbi zgolj za reklasifikacijo kanabisa v Zakonu o nadzorovanih snoveh. Kanabis je trenutno uvrščen v 1. skupino nadzorovanih snovi, ki vsebuje najnevarnejše substance z velikim tveganjem za zlorabo in majhnim medicinskim potencialom. Sam premik v katero drugo skupino in bolj mila obravnava kanabisa ne bi rešila problema, ko gre za njegovo rekreativno uživanje. Pridelava, distribucija in prodaja gandže za nemedicinske namene bi bile še naprej nezakonite, posledično pa bi se nadaljeval obstoječi pravni konflikt med ureditvijo na zvezni ravni in državami, ki z lastnimi zakoni dovoljujejo rekreativno uživanje.

Popolno legalizacijo gandže v ZDA bi prinesel zgolj njen umik s seznama nadzorovanih snovi, česar pa predsednik, kot ugotavlja pravnik Sam Kamin, ne more narediti enostransko. “Kongres je tisti, ki je uzakonil prepoved kanabisa, in edino kongres jo na koncu lahko tudi odpravi,” sledi Kaminu Keith Stroup, ustanovitelj Nacionalne organizacije za reformo zakonodaje na področju konoplje (NORML). Stroupu pritrjuje tudi več sodb ameriških sodišč, nazadnje oktobra tudi vrhovno, ki se v tem vprašanju niso hotela izrekati in so ga potiskala v roke ameriškega zakonodajnega telesa. Umik kanabisa s seznama nadzorovanih snovi predvideva tako imenovani “The More Act”, ki naj bi imel podporo demokratov, glasovanje o njem pa je bilo poleti preloženo.

Drugačno obravnavo gandže na ameriški zvezni ravni predvidevata tudi dva predloga obvodnih zakonov, pri katerih naj bi lažje prišlo do kompromisa med republikanci in demokrati. Prvi je “The Safe Banking Act”, ki bi finančne institucije in konopljarsko industrijo varoval pred zveznim pregonom. Podobne narave je “The States Act, ki bi, povedano površno, zveznim državam omogočal legalizacijo in jih pri tem ne bi oviral z zvezno zakonodajo, rešitev pa bi bila prehodne narave, dokler ne bi prišlo do celovitejšega dogovora.

____________
*popravljeno.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.