Policijska ura: protesti po evropskih mestih

Uvedba policijske ure in podobnih avtoritarnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki s slednjo nimajo kaj dosti veze, so v zadnjih dveh tednih modni trend vse več evropskih držav. A tako kot vznikajo diktat-ure, raste tudi upravičen upor nanje.

Ko so 23. oktobra v Neaplju uvedli policijsko uro ob hkratnem zaprtju manjših trgovin in restavracij, se je zvečer na ulicah zbralo na tisoče ljudi, ki so med gorečimi barikadami in spopadi s policijo protestirali proti omejevanju gibanja. Na ulicah Neaplja je zavrelo predvsem zaradi izgube vira preživetja v že tako zdravstveno in ekonomsko podhranjeni regiji za delavce v manjših obratih, denimo trgovinicah, restavracijah ali barih, medtem ko velika podjetja še vedno nemoteno delujejo in kopičijo profite na račun izkoriščanja delavk in delavcev.

Po pričakovanjih so se v medijih bliskovito pojavile obtožbe, da gre pri protestnikih za huligane in fašistične provokatorje, ki naj bi bili marionete v predstavi, ki jo orkestrira lokalna mafijsko-kriminalna organizacija Camorra. Informacije iz terena pravijo drugače in poudarjajo predvsem kompleksen splet družbenih okoliščin na italijanskem urbanem jugu, ki je vzplamtel v upor predvsem zaradi spoznanja, da oblasti na eni strani žrtvujejo zdravje delavcev v velikih izbranih podjetjih, hkrati pa drugim skupinam delavcev preprečujejo, da bi zaslužili za preživetje. Vse kaže, da je v ozadju nemirov nič drugega kot upravičen bes ljudi zaradi spoznanja, da oblast njihovo zdravje in življenja žrtvuje na oltarju profita. Protesti proti policijski uri so prejšnji teden potekali tudi v več kot 30 drugih italijanskih mestih.

Tudi v Franciji je vpeljava policijske ure prejšnji teden sprožila močan odpor. Na ulicah več deset mest po državi vzniknile množične demonstracije pod sloganom “métro, boulot, dodo” oziroma metro, služba, spanje. Podobno je bilo tudi v Španiji, kjer so militantni protesti proti policijski uri eksplodirali v noči iz petka na soboto v Barceloni, Madridu, Málagi, Vitorii, Valencii, Santanderju, Logroñu in Burgosu. Precej ljudi je bilo aretiranih, mnogo pa tudi ranjenih, saj je policija streljala na ljudi z gumijastimi naboji, radodarno špricala s solzivci ter pretepala ljudi.

Najsi gre za množične proteste, direktne akcije ali različne individualne oblike upora, povsod po kontinentu raste bes nad avtoritarnimi ukrepi, ki so bili skoordinirani na ravni evropske unije in so prvenstveno namenjeni zavarovanju interesov kapitala, ne pa ljudi.

T.i. ZDA in t.i. Kanada: staroselski upor kolonialnemu opustošenju

12. oktober so staroselska ljustva razglasila za dan besa in upora proti kolonializmu. Povzemamo le nekaj od akcij, s katerimi so uporni zaznamovali zadnje tedne. V t.i. Arizoni so člani protimejnega kolektiva ljudstva O’odham blokirali imigracijsko kontrolno točko na avtocesti, da bi protestirali proti gradnji obmejnega zidu čez njihovo ozemlje. Akcijo je nemudoma prekinila mejna policija.

Vse bolj pa raste napetost na ozemljih, ki jim vlada kanadska država. Na pacifiški strani kontinenta še vedno potekajo boji proti izgradnjam plino- in naftovodov. Ljudstvo Secwepemc bori proti izgradnji Trans Mountain naftovoda čez ozemlje, ki nikoli v zgodovini ni bilo predano kanadski državi. Eskalacija je sledila odredbi sodišča, ki je dovolilo vrtanje pod strugo reke Thompson za potrebe izgradnje naftovoda. Blokado mesta vrtanja je razbila policija in aretirala več sodelujočih.

V mestu Caledonia v t.i. Ontariu je iniciativa 1492 Land Back Lane okupirala območje, kjer je načrtovana gradnja luksuzne stanovanjske soseske. Brutalna akcija provincialne policije v začetku avgusta je sprožila razširjeno mobilizacijo v staroselski skupnosti, na katere teritoriju naj bi gradnja bila, konec oktobra pa je vrhovno sodišče odredilo stalno sodno prepoved taborjenja na območju in s tem odprla vrata policijski represiji. Ponovno so bili v uporabi gumijasti naboji, taserji, aretacije in ostalo iz arzenala policijskega nasilja, kar pa je staroselski odpor le že okrepilo in pripeljalo do gorečih blokad na avtocestah in blokad železnic.

Poljska: protesti proti ukinitvi pravice do splava

V več mestih na Poljskem so protestnice in protestniki v dva tedna trajajočih množičnih demonstracijah poleg nestrinjanja z novo desno vlado in sprejetjem medijskega zakona nasprotovale tudi predlagani popolni ukinitvi pravice do splava. Odkrita eskalacija sistemskega nasilja nad ženskami na Poljskem pa se ne kaže le v primeru ogrožene pravice do splava – vlada je v preteklosti že prekinila financiranje organizacij, ki pomagajo ženskim žrtvam nasilja, množijo se poročanja o večmesečnem čakanju na izplačila materinskih dopustov, tudi v obljubljenih izplačilih subvencij finančno ogroženim zaradi pandemije je vlada »pozabila« zajeti na tisoče žensk na materinskem dopustu, bolniški in tistih, ki opravljajo skrbniška opravila za svoje invalidne družinske člane. Tako je predlagana ilegalizacija splava predstavljala le zadnjo kapljo čez rob in kljub pandemiji na ulice spravila na stotisoče ljudi.

Protestnice in protestniki so poleg množične zasedbe ulic upor izražali tudi z blokadami z avtomobili ter prekinitvijo maš v cerkvah, ki jih poleg uradnih represivnih organov dodatno varuje prostovoljna nacionalistična organizacija Nacionalna Garda, ki z roko v roki s plavimi plačanci ter drugimi neonacističnimi skupinami nasilno posreduje nad protestnicami in protestniki. S 26. oktobrom je vlada podala tudi uradno izjavo o aktivaciji vojske v podporo policiji, pod pretvezo zajezitve epidemije. Vrenje navkljub grožnjam in korona virusu ni pojenjalo. Prav tako protestnikov in protestnic ni ustavila novica o zadržanju izvršitve sporne sodbe ter poskusi pogajanj.

------

V osrednjem delu intervju z uporabnicama Avtonomne tovarne Rog o zadnjih dogajanjih na sodišču, o Evropski prestolnici kulture 2025 in o skvotu v pogojih korona-krize 

Za direkten kontakt z AT rog: skupscina.tovarne.rog at gmail.com ali skupscina-tovarne-rog at riseup.net ali Rogofon +38669718701

------

Živa sila

-------

Izjava anarho-feminističnega zavezništva Črne mačke

Solidarne z bojem na Poljskem z bojem doma

Zadnja dva tedna spremljamo borbo naših Poljskih sester in ostalih tovarišic_ev, ki bijejo krvavo bitko proti patriarhalni kleroofenzivi. Ta, s pomočjo parlamentarne oblasti, ženskam na Poljskem vsiljuje prepoved odločanja o lastnem telesu in krati pravico do splava. Občudujemo upor vseh, ki so se kljub nevarnosti okužbe s korona-virusom podale_i na ulice ter svoja telesa in življenja zastavile_i za svobodo in odpor, da ponovno izbojujejo nazaj tisto, kar je bilo nekoč že izborjeno. Moč in odločnost ljudstva v boju na Poljskem in novica o izborjeni začasni zaustavitvi uveljavitve nove zakonodaje nas navdihujejo ter nam vlivajo zaupanje, da bodo lokalne in mednarodne vstaje antiavtoritarnih gibanj in svobodoželjnega ljudstva nasploh premagale avtoritarno-zatiralske poskuse klero-fašističnega Patriarhata.

Številni aktualni in siloviti upori ljudstva širom sveta kažejo, da je jasno in glasno zoperstavljanje oblastem in kapitalu tudi v času korona virusa ne le možno, ampak celo zelo nujno. Vse od antirasističnih bojev proti policijskim morilcem v ZDA, antikolonialnih vstaj staroselskih ljudstev v Kanadi in Čilu, upora proti neoliberalizmu v Argentini in Mehiki, številnih delavskih rebeljonov v Indoneziji, na Tajskem in drugod, do odporov proti totalitarnim vzgibom oblasti npr. v Italiji in Franciji.

Patriarhalni manevri so namreč le eden izmed mnogih prijemov oblasti, ki poskušajo, s svojo agendo zatiranja, posameznicam_kom deterministično vsiliti družbeno vlogo in smoter življenja, specifično na podlagi imaginarija spola. V tem poskusu si je oblast izbrala že tradicionalnega klero zaveznika – Cerkev. V lokalnem kontekstu smo bili v zadnjem obdobju tako priča mnogim javnim nastopom, ki obelodanjajo tovrstno zavezništvo na najvišjih instancah. Beseda RKC je tako ponovno dobila častno mesto v prime-time-u javne televizije. Cerkev, ki že tradicionalno deluje kot agitprop orodje Patriarhata, je svoj na novo pridobljeni momentum na odru - ob boku vladnih predstavnikov - izkoristila za ponovno oživitev kampanje proti splavu. Nasilje njihove propagande je bilo tako prisotno ne le v javnih občilih, temveč tudi fizično na ulici - s plakati in shodom »Za življenje«, ki se je pred dobrim mesecem zgodil v Ljubljani. Pod pretvezo slavljenja življenja in ljubezni se je zbralo več sto pripadnic_ov patriarhalne verske skupnosti, da bi opremljene_i z baloni, transparenti in vulgarnimi komentarji ter nasilnimi prijemi, usmerjenimi proti tistim, ki so se jim zoperstavili, izrazili_e svojo nenaklonjenost do svobodnega odločanja žensk o rojevanju otrok.

Enako oduren je zapis nekdanjega nadškofa Stresa v izjavi komisije Pravičnost in mir, Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast. Sama izjava je v resnici ravno vzgib po ohranitvi oblasti, saj zastopa linijo predsedujoče vlade in žuga proti vsem, ki se z njo ne strinjajo – napada »neodgovorne državljane«, diskreditira javne medije, straši pred petkovimi protesti in protestniki nasploh ter razpihuje idejo o »kulturi smrti«, ki naj bi ogrožala Slovenijo. Na drugo stran pa, kot zgled, postavlja Shod za življenje in »bojevnike«, ki branijo »človeška življenja od spočetja naprej«. Ob tem namerno ignorira krvavo zgodovino in trenutno realnost Cerkve ter svoj izprijeni diskurz o kulturno specifičnem kolonialnem pogledu na človeška življenja, ki diskriminira in zatira vse, kar ni belo, Zahodno in po možnosti moško. Moralno nesprejemljiv in manipulativen odnos do človeškega življenja, ki ga očita svojim nasprotnikom, ima pravzaprav Cerkev sama. Ko govori o zdravju in življenju žensk, v resnici cilja na pravila, ki bi ženskam odvzela nadzor nad lastnimi telesi in življenji ter ohranila in še dodatno okrepila moško nadvlado. Ko govori o pravici do »življenja od spočetja naprej«, se nanaša na fetus, iz katerega se bo po možnosti v nuklearni družini razvil bel, heteroseksualni, katoliški Evropejec. Ko otroke, skozi govore o njihovih pravicah, izkorišča za lastne politične namene, pozablja na pravice otrok migrantov ter zavestno odvrača pozornost stran od premnogih zgodb otrok - žrtev pedofilije s strani istih rok, ki sicer žugajo z Biblijo in se besno oklepajo rožnega venca.

Jasno je, da ima klero-zavezništvo države, Cerkve in vseh njenih civilnih podružniških institucij praktično neomejene zaloge denarja, ki ga lahko poljubno investira v propagandne materiale in kampanje. Zato se je nujno zavedati, da se jim lahko upremo le tako, da zastavimo točno to, kar napadajo, točno to, kar želijo s ponovnim vzponom duhovniško-patriarhalne struje kontrolirati, to, o čemer želijo ti »od Boga poslani beli moški« odločati – zastaviti moramo svoja telesa. Le tako jih bomo lahko ubranile, le tako bodo lahko ostala svobodna. Da jim z morjem teles, in če bo treba z lastno krvjo, napišemo glasen NE!

Zato stojimo v solidarnosti z upornim ljudstvom na Poljskem in vsemi njihovimi nadaljnjimi boji tako, da sočasno bijemo svoj boj z lokalnimi patriarhi. To je šele začetek!

NAŠA TELESA, NAŠE ODLOČITVE.

CERKEV in DRŽAVA ven iz naših maternic!

!NO PASARAN! - !TO JE VOJNA!

-----------

Muzika: