Situacija v Španiji

Predvčerajšnjim je v Ljubljani potekal solidarnostni protest proti kriminalizaciji in represiji v Španiji, kjer poskuša oblast gibanje spraviti na kolena z zaostrovanjem zakonodaje in policijskimi operacijami, ki so uperjene predvsem proti anarhistom.

Policija je v Ljubljani še enkrat več dokazala, da kot represivni aparat države z nasiljem ohranja družbeni status quo in privilegije elit. Po zaključku shoda, ki je na represijo opozoril pred špansko ambasado, je policija namreč najprej zasledovala udeležence, nato pa eno osebo napadla s solzivcem.

Tako so še enkrat znova kriminalizirali javno izražanje mnenja in kritiko obstoječe družbe. Kriminalizacijo moramo namreč nujno razumeti kot vzporeden proces družbenega opustošenja, ki je rezultat varčevanja in ostalih protisocialnih ukrepov. Policija kot sistem ni žrtev tovrstnih rezov, temveč se s prizadevanjem za višje plače le bori za to, da bo lahko bolj zvesto sodelovala pri zatiranju upora proti varčevanju. Dokler policisti ostajajo v uniformah, niso na strani ljudi - njihovo delo pretepanja in kriminaliziranja protestnikov pač ni nevtralno.

Protest v Ljubljani je bil sicer del niza solidarnostnih akcij s španskimi tovariši po vsem svetu, ki se odvijajo pod geslom YoTambiénSoyAnarquista. Španska vlada je namreč pred nekaj tedni sprejela nov zakon, ki legalizira kršenje človekovih pravic, povečuje pristojnosti policije in kriminalizira vsakršno družbeno-politično delovanje, ki ni po godu oblastem.

Prvi učinki tega zakona so se pokazali prejšnji teden, ko so policijski specialci v tako imenovani Operaciji Pandora nasilno vdrli v več anarhističnih socialnih centrov v Barceloni in aretirali več kot 15 aktivistov.

Gibanje se je proti represiji odzvalo takoj in še isti dan na ulice različnih španskih mest - v solidarnosti s preganjanimi in proti državnemu nasilju - mobiliziralo več tisoč ljudi.

O vsem tem se bomo zdaj pogovarjali s tovarišem xxxxxxx, ki živi v Barceloni in spremlja tamkajšnje dogajanje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Črni Peter – rasistična podoba iz kolonialne preteklosti

Črni Peter - spremljevalec nizozemskega in belgijskega božička, ali mogoče pravilneje: miklavža – s svojim črnim obrazom, kodri, zlatimi uhani in slabim naglasom reproducira stereotipno podobo temnopoltih. Tradicijo, proti kateri se je glas upora artikuliral šele nedavno, praznuje večina in prav zato je pomembno, da se z vprašanjem ali naj bi šlo za rasistično podobo ali ne, v dnevne sobe slehernika nesubtilno vpelje potreba po preizspraševanju rasizma na splošno.

Mogoče parada, na kateri božiček na belem konju prijezdi iz Španije s številnimi služabniki s črno pobarvanimi obrazi, ni tako neškodljiva kot jo mnogi še vedno predstavljajo. Več o vzporednih procesih gradnje nediskriminatornih alternativ božičnemu praznovanju nam je povedal tovariš Aris iz Amsterdama.

Kljub trdovratnosti množičnega barvanja obrazov v božičnem času se zdi, da se mnogi s konkretnimi akcijami samoniklega iskanja alternativ približujejo možnosti praznovanja božiča brez slabega priokusa. Kriminalizacija protestnikov pa na rasističnih paradah na Nizozemskem podobno kot sicer že skoraj pozabljene aretacije v božičke oblečenih aktivistov med radikalnim obdarovanjem v Christianii na Danskem božičnemu času razkriva profitno-orientiran in priviligiran obraz.