Grčija, volitve in upor
ŽIVA SILA
-----
POGOVOR: ANTI-AVTORITARNO GIBANJE IZ SOLUNU O SYRIZI, ZLATI ZORI IN IZZIVIH DRUŽBENIH GIBANJ
Pogovarjali smo se z dolgoletnim članom antiavtoritarnega gibanja v Solunu. Dejavno je vpet v socialni center Micropolis, bil pa je tudi del organizacijske ekipe nedavnega antifašističnega turnirja v borilnih veščinah. Glavni osi pogovora sta bila fenomena Syrize in Zlate zore, za začetek pa so nas zanimale glavne dejavnosti anarhističnega oziroma antiavtoritarnega gibanja v Grčiji na splošno in še posebej v Solunu.
------
KOMENTAR O DOGAJANJU V GRČIJI
Velik del analiz dogajanja v Grčiji se vrti okoli dvojčka Syriza in Zlata zora. Če spremljamo proces opustošenja grške družbe preko običajnih medijskih posrednikov, ni težko dobiti vtisa o strašljivi nevarnosti uličnega in parlamentarnega neonacizma ter o neskončnemu obetu radikalne antikapitalistične alternative, ki naj bi bila Syriza.
S stališča radikalnih političnih gibanj teren boja izgleda nekoliko drugače. Dejstvo je, da je tudi del anarhističnega in anti-autoritarnega gibanja, ki je bil ključen del vstaj, ki so zajele Grčijo ob inauguraciji kriznega režima, Syrizi dal možnosti, da pokaže iz kakšnega političnega testa je. S stališča tega gibanja se nekaj let kasneje politični pomen Syrize kaže v pasivizaciji ljudskih množic. Namesto nemirov, zasedb fakultet in tovarn, ustvarjanja con samo-uprave in anti-državljanske solidarnosti ljudje čakajo na naslednje volitve z nedoločenim upanjem, da bo to kaj spremenilo.
Res je, da ne more biti Syriza odgovorna za to, da ljudje po letih protestov in kljubovanja morda ne zmorejo več dnevnega političnega boja. Pomeni pa strm vzpon Syrize negacijo enega od gesel grške vstaje “prihodnost si jemljemo nazaj,” saj ne prekinja s politiko reprezentacije in hierarhičnega političnega organiziranja. In morda je ravno v pomanjkanju te prekinitve iskati del vzroka za pasivizacijo ljudi. Nihče ne pravi, da je lahko na dolgi rok vztrajati pri politiki blokiranja opustošenja družbe. Toda izkušnje tovarišev iz anti-avtoritarnega gibanja v Grčiji kažejo, da je to ne samo možno, temveč ima tudi precejšen vpliv na politično in socialno realnost mesta. Pogosto morda celo večjo kot volilni proces.
Zlata zora je tudi pri nas priljubljeni spektakelski dvojček Syrize. Kot smo slišali v današnjem intervjuju, je potrebno Zlato zoro razumeti kot s strani države organiziran mehanizem sejanja strahu v družbo. Ta strah deluje na različnih ravneh, najpomembnejši pa je do neke mere spontan zaključek, da je vse ok, dokler ne gre za Zlato zoro.
Demontiranje javnega zdravstva? Ah..samo, da niso neonacisti. Množično zapiranje ljudi v koncentracijska taborišča? Uf, samo da ni bilo spet ekscesa člana Zlate zore v televizijskem studiu. Nadaljevanje radikalnega nižanja plač in socialnih pravic? Ukinitev javne televizije? Deljenje populacije na tiste, ki so vredni zdravstvene oskrbe in tiste, ki je niso? Deložacije, zastrupljanje okolja s strani zlatokopskih korporacij? Gradnja novih zaporov? Eh...še dobro, da ni Zlata zora in z njo fašizem na oblasti.
Za nas, ki nam politike ne krojijo spektakelska očala je torej pomembno razumeti, kako zelo grozeča prikazen Zlate zore pogosto preprečuje, da bi politike tistih-ki-niso-zlata-zora prepoznali kot to, kar so: sodobne fašistične politike par exellence. Naloga radikalnih gibanj je – tudi pri nas - je, da se ne preda niti umetno produciranemu strahu pred “neonacistično nevarnostjo”, niti da se ne odpove gradnji lastne politične prakse mimo silne evforije novih strank, ki se ponujajo za rešitelje. Grčija ni samo laboratorij neoliberalnega opustošenja, temveč tudi inkubator radikalne in nadvse uporabne politične teorije in prakse.
-----
POGOVOR O VI. KONGRESU FEDERACIJE ZA ANARHISTIČNO ORGANIZIRANJE (FAO)
Anarhistična zveza FAO je na svojem letošnjem Kongresu obeležila 5 let delovanja in obstoja. Tam je bil tudi delegat Črne Luknje, s katerim smo se pogovarjali o razpravah, sklepih in ciljih, ki so nastali na Kongresu.
-----
Program naslednje slovenske vlade, kdorkoli jo bo že sestavljal, je že napisan. Spisale so ga mednarodne finančne institucije, ki zastopajo interese kapitala, plasiran pa je preko „priporočil“ evropske komisije, OECD-ja in drugih institucij. Katere so točke tega programa je jasno: totalna podreditev vseh sfer naše družbe interesom kapitala, kar pomeni privatizacijo socialnih storitev, na primer šolstva in zdravstva, ukinjanje zgodovinsko priborjenih delavskih in drugih pravic ter svoboščin, kolonizacija javnega prostora in dodatna prekarizacija delovnih in drugih pogojev življenja.
-----
NAPOVEDI:
Čet. 3. julij 2014: Prostor brez rož - samoorganizirana degentrifikacijska žurka @ Park Tabor / Ljubljana (19:00)
Sob. 5. julij 2014: Spravimo jih vun! Amnestija za udeležence vstaj @ Trg Leona Štuklja / Maribor (16:00)
Dodaj komentar
Komentiraj