Podpora Črne hunte prizadevanju Radia Študent za avtonomijo (link)

Črna hunta podpira avtonomne medije, saj je širjenje vsebin na način, ki je neodvisen od finančnih in politikantskih lobijev, močno sredstvo alternativnega oziroma avtonomnega delovanja.

Kvalitetno, poglobljeno, večstransko in kritično podajanje in interpretiranje stvarnosti je nujen dejavnik, ki skupnosti in posameznikom omogoča sprejemanje tehtnih stališč in s tem podlago za svoje delovanje. Zato je boj za alternativne vsebinske, tehnične in organizacijske pristope v medijih izjemno pomemben. Nihče ni popoln, vendar pa je Radio Študent eden redkih medijev v našem prostoru, ki k temu teži, zato je njegov boj tudi boj Črne hunte in verjamemo, da je tudi boj vseh pobud in iniciativ, ki so organizirane od spodaj in katerih imaginacija sega onkraj ustaljenih form delovanja.

Črna hunta z razočaranjem ugotavlja, da je Radio Študent edini poslušljiv radio v regiji, zato so prizadevanja za razširitev delovanja nujna, zgolj zahteva po širjenju polja oddajanja pa ni zadostna – en takšen radijski medij je popolnoma premalo. Črna hunta zato poziva k odpiranju sestrskih radijskih podružnic povsod, kjer bo za to izkazan interes tovarišije, saj bomo le tako lahko okrepili in razširili našo medijsko skupnost.

Smo sredi obdobja, ko je še nekoliko bolj občutiti zakrknjeno okostenelost praks, ki nam jih vsiljujeta kapitalizem in njegova priležnica država. Čedalje bolj očitno postaja, da so sedanje organizacijske oblike v gospodarstvu, državnih institucijah in t.i. nevladnem sektorju »passé«, med njimi tudi ureditev na način (javnih) zavodov. Očitno je tudi, da takšen način organiziranja ne služi njegovim uporabnikom, ampak sistemski logiki reprodukcije in ustvarjanju nepotrebnih presežnih vrednosti, kopičenju teh v rokah elit ter brzdanju sistemskih sprememb. V to logiko pehanja za dobičkom pa se spretno vpeljuje vse nas, le da mi namesto za dobiček tekmujemo za drobtinice. Tekmovanje, klientelizem in špekulacije so postali vsakdan »civilne družbe«, tudi Radia Študent, ki je nepremišljeno sprejel to igro. Ne igrajmo je, ne bodimo del te reformistične civilne družbe, ne lobirajmo, ne prilizujmo se, ampak odločno zahtevajmo in si vzemimo to, kar potrebujemo!

Radio Študent, radio skupnosti

Radio Študent ni edinstven, kakor niso edinstveni ostali žepi alternativ. Radio Študent tudi ni pomemben in subverziven sam po sebi, predstavlja le prostor, ki ga uporniške prakse lahko napolnijo. Radio Študent je le potencial, na vseh nas pa je, kako ga bomo izkoristili. Ločiti moramo med »undergroundom«, ki je tam zato, ker mu ni uspelo priti na MTV, in undergroundom, ki ustvarja alternativo zato, ker ima po njej potrebo in to počne odrezano od seskov mačehovskih institucij. Način produkcije je pomemben, v večini primerov bolj kot tehnični presežki – kakor je podana vsebina po navadi pomembnejša od načina, na katerega je podana. Avtonomen način dela si lahko zagotovimo le tako, da prepoznavamo pomembnost avtonomnega načina delovanja drugih in mu dajemo prednost pred všečno embalažo, v katero so morda ti zapakirani. Naj velja vodilo: Če se želiš prodati, zavezništva sklepaj s kapitalom, če želiš biti trobilo, pakt skleni z državo, če želiš zabavati in se reklamirati, pojdi v Bikofe, če pa želiš ustvarjati alternativo, sodeluj z alternativnimi skupnostmi.

Črna hunta verjame v poslanstvo medijev, ki se deklarirajo za avtonomne in alternativne, da svoje vsebine črpajo iz progresivnih, horizontalno organiziranih ljudskih gibanj, so del teh gibanj in jim na tak način v vsakem trenutku omogočajo glas artikulacije. Objektivno novinarsko poročanje ne obstaja in prav je tako!

Črna hunta zagovarja organizacijo, ki temelji na njeni skupnosti, skupnosti sodelavk in sodelavcev Radia Študent. Oni so tisti, ki omogočajo obstoj radia. Zaradi njih in ne zaradi finančnih prilivov, marketinga ali »publike« je Radio Študent tak, kot je: poslušljiv.

Ta skupnost bi bila sposobna delovati, torej ustvarjati radijski program, tudi brez nesmiselnih zavodskih struktur, predpisanih s strani države – kot skupnost avtonomnih skupin in posameznikov, ki je in bi lahko bila še bolj organsko prepletena z ostalimi tovrstnimi mrežami ter bi s tem postala organski del širšega upora za radikalne družbene spremembe. O uporu ne bi zgolj poročala, ampak bi bila njegov sestavni del. Avtonomije ne zahtevaš, saj ti je nihče ne more dati. Lahko si jo zgolj izboriš!

Radia Študent ne damo in zasedli ga bomo, če bo potrebno!

Črna hunta – anarhistična enota za radiodifuzijo na Radiu Študent

21. 10. 2013, Antena na Ljubljanskem gradu

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Pogovarjali smo se z aktivistom Ralfom iz Nemčije. Ukvarja se z delavskimi boji na Kitajskem in s kampanjo proti Foxconnu. Aktiven je v kolektivu Gongchao, ki je bil ustanovljen leta 2008 kot projekt, ki bi raziskoval in dokumentiral delavske boje in družbena gibanja na Kitajskem s perspektive razrednega boja, migracije in spola. V intervjuju smo ga spraševali o situaciji delavcev na Kitajskem, o kolektivu Gongchao, o Foxconnu in podobnem...

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Da bi spremenili karkoli, moramo spremeniti vse: VSI V MARIBOR! (link)

29. oktobra lani se je v Mariboru odvil majhen, a odločen protest proti politiki tedanje Vlade in tedanjega župana Franca Kanglerja. Splošno ogorčenje se je v nekaj tednih prelilo v številne spontane shode in druge akcije, ki so zajeli večja in manjša mesta po celotni državi. Na njih so ljudje poudarjali, da tako ne gre več naprej, in da so radikalne družbene spremembe ne samo nujne, temveč tudi možne. Začetni intenzivnosti in odločnosti navkljub so protesti, ki so končno vnesli nekaj upanja med splošno depresijo, sčasoma izgubili svoj radikalni naboj in razvodeneli v “kulturno-govorniške” manifestacije. Protesti so zato izgubili razsežnost avtentičnega in mnogoterega izražanja ogorčenja na eni strani ter izražanja potrebe po temeljnih družbenih spremembah na drugi.

Eno leto kasneje težave, zaradi katerih smo šli množično na ulice, ostajajo. Zahteve ljudi niso bile uresničene. Vladajoča elita – odgovorna za krizo, ki jo iz dneva v dan čedalje bolj čutimo, – se ni pripravljena odreči svojim privilegijem, hkrati pa nadaljuje in poglablja politike, katere namen je nadaljnje siromašenje ljudi in zniževanje že pridobljenih pravic. Tudi če ulice že dolgo več ne vrvijo od protestniških množic, razlogi za upor ostajajo isti. Jasno postaja, da ta ni zgolj pravica, temveč realna potreba, če želimo še kdaj živeti v družbi, v kateri bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe in z optimizmom načrtovali prihodnost . Ker si tega želimo takoj, moramo poiskati nove oblike boja ter taktike vstaj prilagoditi izkušnjam iz preteklega obdobja.

Nekateri najbolj otipljivi učinki lanskih vstaj so povezani z nasilnim odgovorom vladajočega razreda na upor ljudi. Potem, ko smo bili s strani policije na samih protestih pretepani, obmetavani s kemijskimi sredstvi in vodnimi curki ter preganjani s strani konjenice, je represija kasneje, ko se je vstajniško vrenje umirilo, udarila tiho, a toliko bolj neizprosno. Številni vstajniki smo zaradi našega političnega udejstvovanja prejeli visoke denarne kazni, bili tarče policijskega nadzora in nasilja ter smo še naprej v najrazličnejših policijskih in sodnih postopkih. Tako kot na ulici tudi sredi zobnikov sodne represije velja osnovno načelo: vse vstajnike je potrebno brezpogojno zaščititi!

Zato bomo 29. oktobra na ulicah Maribora, kjer bomo zahtevali:

SVOBODO ZA VSTAJNIKE

Ne pristajamo na logiko, da se ljudi, ki so se uprli, preganja in obsoja na zaporne kazni. Zahtevamo takojšen konec sodnega in policijskega preganjanja ter razveljavitev vseh kazni in plačilnih nalogov za vstajnike in vstajnice!

RAZPUSTITEV POLICIJE

Policija je v času vstaj jasno pokazala, da je orodje v rokah oblasti. Njena strukturna funkcija je, da ščiti interese in privilegije vladajočega razreda. Ne potrebujemo oboroženih nasilnežev v uniformah!

UKINITEV VSEH ZAPOROV

Družba, ki svojih probleme ne zna reševati drugače kot z zatiranjem in represijo, ni družba, v kakršni želimo živeti. Družbene težave znamo in lahko rešujemo drugače: skupaj, brez prisile in nasilja, v interesu ljudi in celotne družbe. Zapori, psihiatrične ustanove, centri za tujce itn. niso nič drugega kot mehanizmi razčlovečenja, segregacije in jemanja družbene moči.

LUKSUZ ZA VSE

Postavljanje interesov kapitala in profitov pred ljudi nas je potisnilo v množično revščino. Zavračamo razredno družbo, v kateri enakost pomeni enakost v revščini! Samoorganizacija in redistribucija skupnega bogastva zdaj!

UKINITEV KAPITALIZMA

Konec politike zategovanja pasov, ki prinaša opustošenje za nas in dobičke za njih! Za nas ni razlike ali nad njimi gospoduje trojka, ki šele prihaja, ali pajaci, ki so že tu. Ne pristajamo na recikliranje neoliberalnih receptov, niti na kozmetične popravke sistema, kjer ima peščica veliko, večina pa nič. Zato se borimo za temeljne družbene spremembe in gradimo alternativne strukture od spodaj!

Naša prihodnost se začenja tukaj in zdaj, prihodnost, ki je primorana pomesti s preživetimi družbenimi razmerji, če želi sploh zaživeti. Da bi spremenili nekaj, moramo spremeniti vse!

BREZ UPORA NI OBSTOJA!

NE PRIVATIZACIJA, KOLEKTIVIZACIJA VSEGA!

MOČ LJUDEM, NE STRANKAM!

Antikapitalistični blok

21. oktober 2013