APL se pridružuje nadaljevanju protestov in poziva na demonstracije S kolesi proti fašizmu in nacionalizmu in rasizmu v petek, 3. julija 2020

Že več kot dva meseca traja odločen boj ljudi na ulicah in trgih proti poglabljanju avtoritarne vladavine in proti krčevitemu poskusu trenutne oblasti, da bi pod krinko najprej zdravstvene, nato pa socialne krize realizirale svoje uničevalne načrte za napad na delavske in socialne pravice ter na pravice do zdravja, znanja, stanovanja in političnega delovanja ter napad na naravo in okolje.

Oblasti so se odzvale predvidljivo in skušale proteste zatreti in očrniti s kombinacijo ustrahovanja, policijske represije in sovražne propagande. To jim ni uspelo, zato so spremenile taktiko in namesto policije vlogo političnega vzvoda za zatrtje protestov v ospredje postavile neonacistične skupine. T. i. rumeni jopiči so poskus oblasti, da ljudem na ulicah preko običajnih spektakelskih mehanizmov vsili pozabo vseh zlorab, zločinov in spornih ravnanj, nad katerimi trenutno bdi trenutna vladna garnitura. Toda hkrati ne smemo pozabiti niti, da njena politika militarizacije in kapitalističnega opustošenja predstavlja zgolj nadaljevanje neoliberalnega plenjenja, ki so ga upravljale tudi številne vladne garniture pred njo.

V petek zvečer imamo tako dvojno nalogo: najprej moramo z vso močjo dati jasno vedeti, da kot družba zavračamo fašizem, tako v ulični kot strukturni verziji. Hkrati moramo vztrajati pri tem, da fašizem ni zgolj paradiranje pajacev po ulicah, temveč predvsem 780 milijonov evrov za vojne stroje ob zori socialne krize, uničenje narave zaradi interesov kapitala, sistematični vsakodnevni teror nad migranti in migrantkami na mejah in drugod, tiho krčenje dostopa do zdravstva, šolstva in varstva otrok, nezadostna oskrba naših starejših, nenehne grožnje s podeljevanjem policijskih pooblastil vojski na mejah, poskusi omejevanja pravice do protesta in političnega delovanja in še in še.

S tem, ko se zaradi globokih napetosti v družbi, ki jih krepi pogoltnost kapitala, poglabljajo razpoke znotraj vladajočega razreda, narašča tudi naša odgovornost za to, kako se bo protestniška pomlad prevesila v poletje in jesen. Oblastniki vseh strankarskih barv, ki do vratu bredejo po svojih koruptivnih mahinacijah, bodo krizo lastne legitimnosti nedvomno skušali ponovno usmeriti v staro igro iskanja novih obrazov in novih strank. Za številne med nami ta igra ne ponuja ničesar.

Mi ostajamo na ulicah in na skupščinah ter počasi gradimo resnično alternativo kapitalističnemu režimu. Edini odgovor na fašizem države in uličnih nasilnežev je družbeni odgovor. Ta mora biti raznovrsten in solidaren s tistimi, ki so najbolj na udaru. Ne pristajamo na delitve med dobrimi in slabimi antifašisti, med nasilnimi in nenasilnimi antifašistkami. Fašizem je nasilje z oblastjo povezane manjšine, antifašizem je nujna samoobramba družbe.

Švignimo v petek ob 19h s kolesom po središčih svojih mest in vasi. Bodimo glasni, pazimo drug na drugega, tako pred nadlegovanjem policije kot pred nasiljem uličnih fašistov. Poiščimo v sebi strast do upora in bodimo neulovljivi!

 

PROTI SOVRAŠTVU IN NASILJU GRADIMO SOLIDARNOST IN ODPOR

****************************************************************************************************************

Skupno sporočilo anarhističnih federacij: mednarodna solidarnost z vstajnicami in vstajniki v ZDA

 

25. maja so v Minneapolisu štirje policisti aretirali Georgea Floyda zaradi domnevne uporabe ponarejenega bankovca za dvajset dolarjev. Vklenjenega v lisice so trije vrgli na tla in ga držali, medtem ko ga je policist Derek Chauvin davil več kot osem minut, tudi po tem, ko je George očitno izgubil zavest in ga vsem na očeh umoril.

Policijsko nasilje v ZDA je eden od osnovnih temeljev države, ki mrzlično napada zato, da bi obdržala svojo moč. Kot povzročiteljica in sodelujoča v stotinah imperialističnih vojnih operacijah bombardira civiliste in pleni po kapitalistični periferiji, terorizira planet pa tudi svoje prebivalke in prebivalce, še najbolj intenzivno črnsko, staroselsko in revno populacijo.

Rigidna razredna delitev družbe v ZDA, kjer maloštevilna elita poseduje neizmeren delež družbenega bogastva, kjer na tisoče delavcev umira zaradi bednih delovnih pogojev, je postala še bolj očitna med razvijajočo se pandemijo, saj je bila večina žrtev iz nižjih razredov, najbolj revnih, najbolj izključenih in najbolj zatiranih.

Ljudje iz teh razrednih in rasnih skupnosti so preplavili stotine mest v ZDA v zadnjih dneh, protestirali in se bojevali s policijo, gradili barikade, zažigali policijske postaje in uničevali kapitalistične tarče. To so tisoči upornih, ki se borijo nazaj, razbesnjeni zaradi represivnih mehanizmov rasističnega morilskega nasilja ter dušečih pogojev izkoriščanja. To so tisti, ki kljubujejo silam policije, nacionalne garde in vojske na ulicah, ki jih je naročil Trump z namenom teroriziranja v obliki aretacij, streljanja z gumijastimi naboji in umorov protestnikov, tistih, ki se v sami srčiki pošasti borijo proti državi in kapitalistični brutalnosti.

Na strani vstajnic in vstajnikov iz ZDA stoji na tisoče upornih, od Mehike in Brazilije do Britanije, Francije, Belgije, Grčije, Palestine in Izraela, ljudi, ki nadaljujejo rdečo nit vstaje v ZDA in se borijo proti represivnemu nasilju, rasizmu, revščini, izčrpavanju in izkoriščanju. Od demonstracij in uličnih spopadov za Georgea Floyda ter vseh ostalih, ki jih je umorila policija v ZDA, do spopadov v Mehiki zaradi uboja Giovannija Lópeza s strani policije, ker ni nosil maske. Od demonstracij v Braziliji proti fašistični in morilski politiki vlade Bolsonara, do boja Palestincev in Izraelcev proti morilski politiki Netanyahujeve vlade ter modernega apartheida, katere zadnja žrtev je mladi Yihad Elkhalak. Od umika simbolov sužnjelastništva, ki so dominirali po ulicah Britanije, do razrednih ter družbenih spopadov v Franciji, ki se nadaljujejo in eskalirajo kljub rastočemu represivnemu nasilju.

To so naše razredne sestre in bratje, ki se borijo za preživetje proti pandemiji in dvigujejo svoje pesti proti državi in kapitalistični brutalnosti, pošiljajo sporočila solidarnosti z vsemi, ki se upirajo v vsakem kotičku sveta. To so zatirani in izkoriščani, ki osvetljujejo pot upora, vsi tisti, ki ga držijo živega ter se hkrati borijo za strmoglavljenje držav in kapitalizma, za družbo solidarnosti, enakosti in svobode.

************************************************************************************************************

Reportaža z dogodka Za naravo ob Savo

Minulo soboto, 27. junija, je potekal množični protestni pohod za naravo. Med 500 in 1000 ljudi je prisostvovalo vzdolž celotne reke Save, tako pri nas kot tudi na Hrvaškem v Bosni in Srbiji, ter s tem izražalo svojo nestrinjanje z upravljanjem elit, ki jih zanima le hitri zaslužek.

Na številnih odsekih so dogajanje spremljali tudi poročevalci Črne Luknje – prisotni smo bili na izviru Bohinjke, na Savi Dolinki, pri Bledu, Kranju in v Ljubljani, vsi skupaj pa smo z mnogimi ostalimi protestni pohod zaključili na skupnem rajanju na kopališču Ilirija, kjer smo tudi posneli reportažo.

Lokalna politična elita se rada ponaša z naravnimi lepotami Slovenije, zavezanostjo samooskrbnemu kmetijstvu in z ostalimi floskulami. Toda v svoji vlogi nosilcev politične moči se obnaša povsem drugače. V zadnjih letih je na široko odprla vrata frackingu v Prekmurju, zgradila še eno termoelektrarno v Šoštanju, za potrebe lakirnice avtomobilov na Dravsko-Ptujskem polju posekala hektarje gozda, na Savi zgradila verigo hidroelektrarn ter na vse pretege branila interese majhnih in velikih korporacij, ki zastrupljajo naravo in okolje.

V nekaj primerih je ljudem s svojim angažmajem že uspelo zaustaviti najbolj škodljive projekte, denimo gradnjo hidroelektrarn na Muri ali sosežig odpadkov v tovarni Lafarge v Trbovljah.

Odločnost pri zoperstavljanju ropanju narave, okolja in ljudi na račun gospodarske rasti ter bogatenja peščice se je na sobotnem pohodu pokazala na različne načine. Poleg hoje, kolesarjenja in veslanja se je razobesilo kar nekaj transparentov, poslušalo predavanja strokovnjakov in pobiralo smeti po poti, pohoda pa se je na več odsekih udeležilo tudi kar nekaj posameznic in posameznikov iz avtonomnih lokalnih skupin Federacije za anarhistično organiziranje ter Antikapitalističnega bloka.

Tudi na zaključnem druženju na zelenici kopališča Ilirija v Ljubljani, kjer so se zbrali udeleženci iz različnih odsekov, se je v duhu mreženja pokazalo, da smo skupaj močni in se lahko zoperstavimo kateremukoli izkoriščevalskemu projektu ali kapitalistično naravnani okoljski politiki.