Slabe novice za Demokracijo v grčiji – reokupacija štirih skvotov

Skrajno desna stranka Nova Demokracija je na julijskih parlamentarnih volitvah v Grčiji ponovno zmagala. Zahvaljujoč novemu volilnemu sistemu, ki ga je vpeljala Siriza, ji je pripadla absolutna večina sedežev v parlamentu, z njo pa udobno vladanje. Mimogrede, v parlamentu sicer udobne stole greje še kar nekaj fašističnih riti, tudi takšnih, ki neposredno izhajajo iz prepovedane Zlate Zore.

Volitve niso prinesle sprememb glede državne politike zaostrovanja razrednega konflikta, ki je med predvolilno kampanjo med tistimi nekaj vsebinskimi točkami v ospredje postavila boj proti migrantom in skvotom. Te prioritete oblasti so se med drugim odrazile tudi v nesposobnosti države, da bi se primerno odzvala na obsežne požare in poplave, ki so opustošile velik del države, zanemarjanju javne, na primer železniške, infrastrukture in privatiziranju vsega splošno dobrega. Oblast se pač raje posveča ubijanju migrantov in praznjenju neprofitnih avtonomnih prostorov.

Takšno plehko ravnanje države lahko pripišemo enostavni računici sodobnih populističnih politik, katerih PR migrantom pripisuje krivdo za vse družbene probleme – med drugim so jih v Grčiji krivili tudi za požare. Skvoti pa na drugi strani predstavljajo konkretizirane politike, prakse in centre odpora proti državi, nacionalizmu in kapitalizmu, zaradi česar jih je seveda prav tako vredno prioritetno eliminirati. Takšna praksa v grčiji ni nič novega, saj je prve večje valove evikcij sprožila že Siriza, le da je ta ob tem uporabljala bolj uglajen diskurz in svojih uspehov na tej fronti ni postavljala med svoje največje dosežke, kar pa se je z Novo Demokracijo spremenilo. Tako je bilo že v prejšnjem mandatu na udaru veliko okupacij, z novo izvolitvijo pa je bilo pričakovati še bolj entuziastičen pristop k temu početju, kar se je tudi zgodilo.

25. avgusta so v Atenah istega jutra uspeli eviktirati kar dve okupaciji – Ano Kato, ki obstaja že 27 let, in mnogo mlajšo sestro Zizanijo, okupirano leta 2021. Za policijo je to seveda predstavljajo velik dosežek, saj gre pri evikcijah za velikanske organizacijske in koordinacijske podvige, vodene iz samega vrha hierarhičnih lestvic. Izgleda, da je policiste entuziazem pripeljal do te mere, da so že 31. avgusta, torej 4 dni po dveh evikcijah, brutalno napadli še tako imenovani »Avtonomni Politehnični Steki« – samoorganiziran, zaseden prostor na politehnični univerzi, se odpravili na trajekt do Krete, tam čez en mesec terorizirali otoško prebivalstvo in 30. septembra napadli Evangelismo, veliko okupacijo v Heraklionu.

Medtem, ko gre pri »stekiju« in Evangelismu za last univerze, kjer je posredovanje represivnih organov vse od študentske zasedbe in masakra na politehnični fakulteti pred 50-timi leti, ki je naznanil konec diktature, za družbeno zelo občutljivo temo, gre pri Anu Katu in Zizaniji za stavbi, kjer formalni lastniki ne kažejo nobenega resnega interesa za njuno usodo. Te okoliščine kažejo na veliko odločnost države, da eliminira centre kritične misli v državi, saj je za intervencijo med drugim morala pridobiti potrebna soglasja po vsem svetu raztepenih lastnikov. Ta odločnost je šla na Kreti tako daleč, da je eden od tovarišev med policijskim maršem na skvot padel s strehe, zaradi česar je bilo njegovo življenje kar nekaj časa v smrtni nevarnosti.

Takšna hitra in brutalna akcija je, izgleda, vsaj del gibanja ujela nepripravljenega. Kljub temu so »steki« na politehničnem kampusu študentje uspeli hitro zasesti nazaj, čemur sta sledila še dva napada, dve evikciji in dve reokupaciji, tako da avtonomni, samoorganiziran, študentski prostor trenutno stoji in je bolj kot kadarkoli prej pripravljen na ponovni napad. Poleg tega se je v Solunu odprl nov »steki« Primavera v bivši menzi teološke fakultete. Antiavtoritarno in anarhistično gibanje se je kmalu za tem postavilo na noge, štirinajstega oktobra je sledila uspešna reokupacija Zizanije, prvega decembra kretskega Evangelismosa, 9.12. pa je sledila še nestrpno pričakovana reokupacija skvota Ano Kato.

Reokupacije v grškem kontekstu ponavadi prinesejo tudi hitre reevikcije, a izgleda, da je represivnim organom države, vsaj začasno, vsej svoji brutalni mašineriji navkljub, zmanjkalo sape. Ne glede na te uspehe je moderni totalitarizem v grčiji še vedno v polnem razmahu in za družbo ne prinaša nič dobrega – predvideno je nadaljnje krčenje javnih servisov, rezanje delavskih pravic in seveda zaostrovanje zakonov, ki bodo olajšali preganjanje radikalnih političnih skupin, o čemer nekoliko več morda v kakšni od prihajajočih oddaj.

Reokupacije so zato še toliko bolj vesela in spodbudna novica, saj kažejo na to, da lahko tudi v zaostrenih političnih razmerah, ki postajajo realnost po vsej Evropi in v svetu, v političnih razmerah, ki smo jih med korono občutili tudi pri nas, lahko prožiš in ohranjaš anarhistični in anti-sistemski odpor oziroma, da je ta lahko eden pomembnejših dejavnikov v boju za družbene spremembe.

Ena borba, en boj. Solidarno s tovariši v Grčiji; zaskvotajmo cel Svet.

***

Pogovor o zaprtih antifašistih v Budimpešti in kampanji za osvoboditev ter podporo. Več info na: www.basc.news, IG: solidarieta.antifa.budapest

***

Antifa benefit za zaprte antifašiste v Budimpešti - 30.12. ob 16h v Jalli Jalli na Metelkovi