Ciljna publika Dijakobincev je hkrati zadnja generacija, ki je še izkusila kasete in ostale analogne naprave. Generacije za nami so že postale žrtve vsestranske digitalizacije. Sprva so bile nadomeščene kasete in vinilke, zgodili so se smartphoni, danes pa so še cigareti elektronski.

Ljudstvo je zgroženo. Sicer najbrž ne pogrešamo kaset samih, ampak bolj pogrešamo neke druge čase, ko v Siriji še ni bilo vojne in je bila kepica sladoleda ocenjena na okoli 100 tolarjev. Morda ravno zato v zadnjih letih spremljamo razcvet Lo-fi Hip hopa.

Lo-fi del imena žanra v bistvu pomeni low fidelity, torej nižjo kvaliteto posnete glasbe. Avtorji lo-fija so snemali predvsem doma in so večinoma ustvarjali underground. Nekje okoli izteka prejšnjega tisočletja se je tako iz instrumentalnega hip hopa rodil Lo-fi Hip hop.

V zadnjih letih je Lo-fi spet zelo popularen. Mogoče prav zaradi nostalgije in ljudi, ki bi spet radi slišali prasketanje igle in hkrati nek nivo avtentičnosti, ki z digitalizacijo izginja. V zadnjih letih se je Lo-fi Hip hop prelevil iz zelo majhne niše v enega izmed najhitreje rastočih elektronskih žanrov. Nič čudnega, da imamo tudi dijake zraven torej. K temu, da ta teden govorimo o Lo-fiju, je botrovalo dejstvo, da se nam ta teden obeta prva plata Staša Kramarja, drugače dijaka gimnazije Bežigrad.

Za začetek eden izmed štiklov iz plate, Two and a Half Minutes to Midnight.

Pesem

Seveda smo se s Stašem pogovarjali! Za začetek nas je zanimalo, kako je Staš sploh začel ustvarjati.

Izjava

Pred nadaljevanjem pogovora poslušajmo še en Stašev komad, Routine of Happiness.

Pesem

Staš nam je povedal, kako se je začel zanimati za Lo-fi Hip hop in kako je prišlo do tega EPja.

Izjava

Prisluhnimo še eni skladbi z Epja [i-pija], njen naslov je 42.

Pesem

42. Odgovor na vprašanje o življenju in na sploh vsemu. V duhu zadnjega komada smo Staša vprašali, kako vidi prihodnost, predvsem za svoj žanr in za svoje delo.

Izjava

Stašev beat tape bo izšel na spletu prihodnji teden. Ko se to zgodi, bo povezava objavljena na naši Facebook strani in na internetni strani Radia Študent.

Danes je svežo staro glasbo odkrival Matija Pušnik.