Vsi predsednikovi možje
Decembra se bo zgodilo drugo letošnje zasedanje Dijaške organizacije Slovenije - DOS-a. O prvem naša oddaja še ni poročala, ker se je zgodila septembra, torej pred dijakobinsko revolucijo. Ker se torej bliža druga seja in je bolje pozno kot nikoli, danes analiziramo dogajanje na prvi seji, ki nam je prinesla predvsem novo predsedstvo s predsednikom na čelu. DOS igra v prvi vrsti vlogo zastopnika vseh dijakov. Če citiramo: “DOS združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje.” Forma organizacije je podobna študentskim organizacijam. Vrhovni trije organi so parlament, svet in predsedstvo.
Parlament izvoli predsedstvo, ki predlaga letni program dela in večino ostalih sklepov, o katerih razpravlja parlament. Tretji del mini demokracije je svet DOS-a, ki kontrolira delovanje predsedstva in parlamenta ter vodi tekoče posle DOS-a med zasedanji parlamenta, ki so s trimesečnim intervalom kar redka. Prva letošnja seja je bila posvečena zgolj izvolitvi novega predsedstva. Kljub kratkemu dnevnemu redu se je prva seja zavlekla, trajala je namreč kar pet ur. Pogovarjali smo se z Isabello Menart, poslanko gimnazije Bežigrad.
Sicer Dijakobinci nismo vraževerni, ampak če se prva seja začne z razkolom prejšnjega predsedstva, situacija ne izgleda ravno rožnato. Letos so za predsedniško mesto kandidirali štirje kandidati. Na koncu se je glavni dvoboj zgodil med Maticem Rupnikom s Srednjih tehniških šol Koper in Žigo Stopinškom s 1. gimnazije v Mariboru, ki je kasneje tudi zmagal.
Predstavitve kandidatov na seji, kjer je veliko poslancev sploh prvič slišalo za kandidate, so bile vsebinsko skromnejše. To pove tudi Špela Barbič, druga poslanka gimnazije Bežigrad:
Poslanci očitno niso dobro poznali kandidatov, tako da je vse obviselo na predstavitvi kandidatur in vprašanjih parlamenta. Menart pove več o vsebini samih kandidatur.
Kako se odločiš za najboljšo izbiro, ko nimaš vsebine? Poslanci, ki se ne morejo odločiti na podlagi vsebine, se bodo odločali na osnovi bolj arbitrarnih podatkov. To se je zgodilo tudi na tej seji. Prva raven arbitrarnosti so bili prepiri in blokovska delitev po regijah.
Druga stvar, ki se je zgodila, je vpletanje bivšega predsedstva v volitve, vsaj po besedah poslank in poslancev, ki so takšne pomisleke izrazili že na seji. Menart pravi, da je bil največji problem poseganje bivšega predsedstva v volitve in razklanost bivših funkcionarjev.
Če se kdo sprašuje, kako lahko predsedstvo, ki se poslavlja, prenese svojo razklanost in interne prepire na novi parlament, je odgovor zelo preprost. Bivše predsedstvo si ni bilo enotno v podpori novih kandidatov. Poslanci na seji so denimo ugotavljali, da bivši podpredsednik Blaž Plazar podpira izvoljenega Žigo Stopinška, medtem ko naj bi del bivšega predsedstva Stopinšku nasprotoval. Menart opaža, da je bila Plazarjeva podpora Stopinšku zelo očitna.
Zakaj točno Plazar podpira Stopinška, ne vemo. Vemo pa, da je bil Stopinšek lani s Plazarjem v predsedstvu, vemo tudi, da so se v lanskem predsedstvu dogajali notranji spori in paktiranje. Plazar, mimogrede, svojega sodelovanja v DOS-u ne končuje s prvo letošnjo sejo. Po neuradnih informacijah je Plazar letos svetovalec predsedstva, tako da se zasedba na čelu DOS-a od lani v resnici ni dosti spremenila.
Žiga Stopinšek je bil kljub nasprotovanju določenega dela poslancev na koncu izvoljen. Ne smemo pa pozabiti, da volilni proces tu še ni bil končan. Predsednik namreč parlamentu predlaga predsedstvo, ki ga parlament potrdi. Več poslancev naj bi se pritožilo, da se glasuje za predsedstvo v kosu in ne za posamezne člane. Tako je veliko poslancev menilo, da je nekaj članov predlaganega predsedstva sposobnih, nekaj pa jih obratno tam nima kaj iskati, kar je problematično, ko glasuješ za celoten paket. Pomislek očitno ni bil upoštevan. Predlagana zasedba predsedstva je bila sprejeta in predsedstvo izvoljeno. Letos predsedstvo sestavljajo: Miha Benčina, Lara Nemeček, Vika Lisac, Nikša Maletič in Bine Zgaga.
Novo predsedstvo, kakorkoli je že to postalo, je zdaj naše predsedstvo do konca šolskega leta. Dijakobinci bomo budno spremljali njegovo delo in podajali kritike ter DOS-u dihali za ovratnik.
Tokrat o DOS-u Matija Pušnik
Dodaj komentar
Komentiraj