VOLILNA SKRINJICA, ODPRI SE

V sistemu, v katerem živimo, imenovanem demokracija, je volilna pravica ena izmed temeljnih človekovih pravic. Če analiziramo razvoj širitve volilne pravice, pridemo do ugotovitve, da je bila skozi zgodovino velikokrat omejevana, še posebej glede na raso, spol, ekonomski ali družbeni status in podobno. Dandanes pa se voditelji demokratičnih in razvitih držav radi pohvalijo, da smo prišli do točke, v kateri imajo pravico do glasovanja vsi. To enostavno ne more držati, saj obstaja veliko število mladih, ki bi morda bili sposobni glasovati na, denimo, parlamentarnih volitvah, ampak tega ne morejo storiti le zato, ker niso polnoletni. Velika večina držav določa primerno starost za pridobitev volilne pravice glede na starostne kriterije, ki pa se večinoma gibajo med 18. in 21. letom. To naj bi bilo obdobje, ko posameznik doseže stopnjo kognitivne in čustvene razvitosti, ki naj bi bila ključna za udejstvovanje v volilnem procesu.

Volilna pravica večinoma spada v sklop odgovornosti in pravic, ki nam pripade z dosegom polnoletnosti. Starost, ki je v Sloveniji in v večini ostalih držav splošno sprejeta kot tista, ki razlikuje odrasle in najstnike, je osemnajst let. Ta pa očitno ni zlati standard, ki drži že od začetka demokratičnih družb. Ko so se v devetnajstem stoletju po svetu spet začele širiti demokratične ideje, je bila standardna starost enaindvajset let. Takratne »demokratične« države so bile še vedno močno zaznamovane z družbenimi koncepti fevdalizma, saj so volilno pravico omejevale na višje družbene sloje, medtem ko so jo zavračale ženskam in manjšinam.

Pogost argument za določitev volilne starosti temelji na zrelosti in poteku psihološkega razvoja človeka. Polnoletnost je zgolj socialni konstrukt, ki posameznike, ki presegajo določeno starost, označuje kot bolj kognitivno, čustveno in biološko razvite. Psihološko razvit posameznik je zmožen neodvisnega in subjektivnega glasovanja, kar je za uspešno demokratično družbo izjemnega pomena. Razvoj človeka pa žal ni linearen in enak za vse. Mnogi najstniki že pred osemnajstim letom razvijejo zmožnosti kritičnega mišljenja, odgovornosti in čustvene stabilnosti.

Najbolj objektiven fiziološki merilnik zrelosti človeka je razvitost prefrontalne skorje, ki je odgovorna za sprejemanje odločitev, kontroliranje impulzov in načrtovanje. Ta se pri človeku navadno dokončno razvije šele po petindvajsetem letu. Zakaj potem volilno starost po vsem svetu ne zvišamo na petindvajset let in nehamo filozofirati? Zrelost človeka je žal veliko težje oceniti na drugačen način kot z merilom starosti, saj na psihološko zorenje osebe ne vpliva le fizični razvoj telesa. Pomembni so ostali zunanji dejavniki, kot so kakovost družinskih odnosov in način vzgoje, socialni in ekonomski kapital, odnos z vrstniki, kvaliteta šolstva in vpliv medijev. Zaradi teh specifičnih in globoko osebnih izkušenj mladosti vsakega posameznika je določiti fiksno univerzalno volilno starost skoraj nemogoče.

Kako pa se z vprašanji o volilni pravici mladih spopadajo sodobne demokracije, vključno s Slovenijo? V nekaterih državah je volilna udeležba mladoletnih celo obvezna in se v primeru kršenja tudi finančno kaznuje. V Belgiji je bila na primer na zadnjih evropskih volitvah udeležba obvezna za vse državljane, starejše od 16 let. V primeru, da se posameznik volitev ni udeležil, je sledila globa v vrednosti od 40 do 80 evrov. Če je posameznik prekršek ponovil, je moral iz lastnega žepa plačati tudi do 200 evrov. Poleg že omenjene Belgije imajo mladoletni volilno pravico tudi v Argentini, Avstriji, Braziliji, Kubi, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Estoniji, Nemčiji, Malti, Nikaragvi ter na Madžarskem. V nekaterih od naštetih držav se mladoletni vseeno ne smejo udejstvovati vseh vrst volitev. Pri nekaterih velja volilna pravica za mladoletne le v primeru evropskih ali lokalnih volitev in ne v primeru državnozborskih ali predsedniških volitev. Prav tako lahko v nekaterih od že prej naštetih držav mladoletni volijo le pod pogojem, če so zaposleni in celo samo, če so poročeni.

Da se lahko opredelimo glede volilne starosti, moramo sprva razumeti, kaj politična participacija sploh je. Politična participacija je veliko več kot le voliti in kandidirati, čeprav sta to prav tako pomembna elementa. V ožjem pomenu ta pomeni imeti pravico, prostor, sredstva, podporo za sodelovanje in izvajanje aktivnosti, da bi prispevali k izgradnji boljše družbe. Sedaj, ko razumemo pojem politična participacija, nam je lahko jasno, da je torej dejavnik, ki bo odločal o tem, če je volilna pravica za mlade pozitivna ali negativna stvar, prav politična participacija mladih. V primeru, da je ta s strani države obravnavana neprimerno, se zgodi, da so lahko rezultati negativni, torej nižanje volilne starosti ni smiselno. Če pa se država resno zavzame in strateško pripravi načrt za politično participacijo mladih, so rezultati lahko pozitivni. Nekateri pozitivni aspekti nižanja volilne starosti po podatkih listine participacije mladih na lokalni ravni, sprejete s strani Evropske unije leta 2008, so naslednji: nižanje starostne meje spodbuja mlade, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, mladim pomaga razumeti delovanje demokracije, odraslim pomaga razumeti potrebe mladih in njihov pogled na svet, in nasploh dajati mladim besedo. Jasno je torej, da je vse odvisno od angažiranosti države in njenega pristopa.

V Sloveniji je celotna situacija z nižanjem volilne starosti precej zmedena. V preteklosti smo bili priča več poskusom, da bi to tudi dosegli, a ti niso bili uspešni. Prvi resen poskus sega nazaj v leto 2001, ko je skupina volivcev s Petrom Levičem [pétrom lévičem] iz takratne Stranke mladih Slovenije vložila predlog o nižanju volilne starosti, a predlog ni dobil dovoljšnje podpore. Takratna predsednica vlade Alenka Bratušek [alénka brátušek] je dejala, da je s tovrstno odločitvijo potrebno ravnati previdno, saj naj bi takšna ureditev omogočala lažje manipuliranje z mladimi. Drugi [beri: sarkastično] omembe vreden poskus smo dočakali dobro desetletje kasneje, ko je Anton Bajec [ánton bájc] iz nekdanjega Inštituta za starševstvo in družino na posvetu Državnega sveta leta 2018 predstavil svojo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 43. člena Ustave. Na posvetu z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda, ki so ga nekateri akademiki zaradi izrazito pristranskih in ideoloških vsebin označil za del predvolilne kampanje, je zagovarjal popolno odpravo starostne omejitve volilne pravice, pri čemer bi otroke kot zakoniti zastopniki spremljali starši. Bajčevo pobudo za poskus [beri sarkastično] odprave diskriminacije je ustavno sodišče leta 2015 zavrglo.

Tretji resen poskus znižanja volilne starosti pa je iz leta 2017. Člani Mladega foruma SD so takratni predsedniški kandidatki Maji Makovec Brenčič [máji mákovec brénčič] podali predlog za začetek postopka za spremembo Ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki se nanaša na pravico voliti in biti voljen pri 16 letih. Za razliko od prej omenjenih poskusov ta mladostniku celo dopušča, da je lahko izvoljen. Člani Mladega foruma SD so svoj predlog argumentirali s tezo, da 15 letnik lahko podpiše zaposlitveno pogodbo in je od njega pričakovano, da se obnaša kot enakovreden državljan, ki se lahko udejstvuje tudi na volitvah. Stranka SMC na koncu predloga v parlamentu ni predlagala in tema je do danes ostala nedotaknjena.

V Sloveniji je bilo torej že več pobud za znižanje volilne starosti, ampak zaenkrat še nobena ni bila uspešna. Stvar morda res ni kategorizirana kot zelo nujna, ampak dejstvo je, da se danes srečujemo z dolgoročnimi vprašanji, kot so globalno segrevanje, ekologija, preusmeritev gospodarstva in tako dalje. Z gotovostjo lahko rečemo, da bomo posledice naštetega najbolj intenzivno občutili mladi in ne nekdo, ki je star 70 let. Torej, zakaj mladim ne bi dali glasu?

ODJAVA: V volilni skrinjici sta se skrivala Jaša in Andraž.