V tokratni oddaji nas čaka krajši prispevek o angleščini med mladimi!

Angleščina, lingua franca današnjega sveta. Je jezik, ki ga danes vidimo in slišimo že na vsakem koraku. Na resnično vsakem koraku. Če smo v šoli malce bolj pozorni na besedišče svojih sošolk in sošolcev, lahko opazimo, da se v skoraj vsakem pogovoru uporabi kakšna angleška beseda, ki pa nas sploh ne zmoti več, saj smo se nanje že zdavnaj navadili in jih uporabljamo tudi sami. S tem ni nič narobe, dokler ne dosežemo skrajnosti, ki privedejo do neznanja lastnega jezika, prevelike uporabe tujk, nepravilnega sklanjanja in spreganja, dobesednih prevodov iz angleščine v slovenščino in drugega. 

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk zadnja leta beleži upad bralne pismenosti pri mladih, poleg tega pa je treba omeniti, da so slovenski učenci pod povprečjem OECD. OECD je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pod okriljem katere se izvaja projekt PISA. To je program mednarodne primerjave učencev in učenk, ki preizkuša znanje petnajstletnic in petnajstletnikov na področjih matematične, bralne in naravoslovne pismenosti ter zbira podatke o njihovih dosežkih. Pisec komentarja na splošno opaža, da se vedno več njegovim vrstnikom in vrstnicam slovenščina zdi težja od angleščine. V slednji se lažje izražajo in jo uporabljajo za izpovedovanje svojih čustev, v njej pišejo in tako dalje. Učenje jezika s pogovorom, branjem in pisanjem je do neke mere zdravo, ne smemo pa pozabiti na svoj materni jezik.

Za priljubljenost angleščine nismo krivi samo mi. Raba angleščine se je povečala zaradi družbe, ki vpliva na nas. Vse okoli nas je v angleščini, vključno z javnimi napisi, smerokazi, radiem, imeni mednarodnih združenj in, najpomembnejše, našim telefonom in literaturo.

Telefone imamo, kljub možnosti nastavitve maternega jezika, večinoma v angleščini. Vendar nimajo vsi telefoni možnosti nastavitve slovenskega jezika. Operacijski sistem Android je podprt v celoti, medtem ko je na iPhonu skoraj popoln sistem v slovenščini mogoč šele na novem IOS 18. To pa ni edini razlog za anglizacijo, največjo vlogo imajo tukaj družbena omrežja. Ta so večinoma v angleščini in je preko njih ogromno vsrkamo, poleg tega pa nam predstavljajo neprekinjeno povezavo s svetom tega jezika. Z uporabo angleščine se na internetu najbrž čutimo tudi bolje sprejete, saj drži, da ima angleščina največ govorcev na svetu.

Povezave ne prekinejo niti knjige. Pisec tega komentarja namreč opaža, da vedno več njegovih vrstnic in vrstnikov knjige raje in lažje prebira v angleščini kot v slovenščini. Po podatkih raziskave Knjiga in bralci iz leta 2024 vedno manj mladih bere v slovenščini, med tujimi jeziki pa prevladuje angleščina. K temu nas med drugim silijo tudi knjigarne, ki z največjim veseljem oglašujejo svoje zaloge knjig v angleščini. Prej kot gotovo je tukaj prisotna sla po dobičku, ali na kratko, kapitalizem. Z njim tesno sodeluje tudi turizem, saj se obiskanost naše domovine povečuje. 

Ker vedno več turistov polni naše knjigarne in kupuje knjige, je tudi zaloga angleških knjig vedno večja. Med drugim so knjige v angleščini tudi dostopnejše od knjig v slovenščini. Tukaj lahko v misli prikličemo knjige in zvočnice oziroma audiobooks v angleščini, ki jih je na internetu več kot slovenskih. Poleg tega pa so mnogokrat nezakonito dostopne tudi zastonj. O tem priča tudi prej omenjena raziskava Knjiga in bralci iz leta 2024, ki navaja, da pogosteje kot v slovenščini beremo e-knjige in poslušamo zvočnice v tujih jezikih, še posebej v angleščini. Vrstnice in vrstniki pravijo še, da zaradi večjega bazena angleških knjig te tudi raje izberejo.

Nekatere knjigarne, kot sta Mladinska knjiga in Knjigarna Felix, angleške knjige še posebej oglašujejo. Ne pozabimo še tega, da gre tukaj za ogromne oddelke knjig v angleščini, medtem ko je nabor literature v drugih tujih jezikih zelo majhen. To diskriminira ostale tuje jezike, in če gledamo s perspektive učenja jezika, otežuje učenje drugih jezikov – zaradi majhne zaloge neangleških knjig. 

H kupovanju knjig v angleščini nas spodbujajo tudi družbena omrežja in vplivneži, ki navadno oglašujejo knjige z velikimi nakladami, brez duše in knjige, katerih namen je samo potrošnja. Na platformi TikTok je bilo celo ustvarjeno združenje BookTok, ki je namenjeno izključno knjigožercem. Za primer si oglejmo pisateljico Colleen Hoover, ki je na BookToku zaslovela z ljubezenskim romanom Konča se z nama, ki ga gotovo bolje poznate pod angleškim naslovom It Ends With Us. Delo raziskuje teme družinskega in čustvenega nasilja. Prodanih je bilo preko milijon izvodov, izšla je zbirateljska izdaja in posnet je bil film. Vendar ozadje ni tako lepo, namreč delo je bilo deležno mnogih kritik, saj naj bi bilo slabo in lahkotno napisano, poleg tega pa naj bi trdilo, da se da nasilju preprosto ubežati. Poanta, da je nasilna ljubezen le iluzija, naj bi nekako izpadla ali pa sploh ni bila vključena. Z malo humorja bi lahko trdili, da nas gospa Hoover spodbuja k razmerjem z nasilneži, sej je itak preprost’ pobegnt’.Ob takšnem branju ima delo morda potencial postati najljubša knjiga župnikov in kardinalov. 

Kakorkoli že, vprašanje je tudi, ali so za ohranitev slovenščine dovolj samo prevodi del iz tujih jezikov. Slovenske avtorice in avtorji predstavljajo del slovenske kulture, ki je tesno povezana z jezikom. V knjigarnah pravijo, da smo Slovenci in Slovenke bolj naklonjeni slovenskim avtorjem in avtoricam. Vendar v te statistike ni zajeta stárost kupcev, ampak so splošnejše. Priljubljenost avtorjev se razlikuje tudi od knjigarne do knjigarne. Nekatere beležijo večjo prodajo tujih, nekatere pa slovenskih del. Ne smemo pozabiti, da je od prodaje odvisno tudi razmerje med naklado tujih in slovenskih izvodov, ki se prav tako razlikuje med knjigarnami. Vendar slovenske knjigarne še vedno v povprečju prodajo več del slovenskih avtoric in avtorjev kot tujih.

Podporo novi literarni produkciji na stran, zakaj bi sploh kupovali ponatise starih del, če pa imamo zelo bogate knjižnice in prepolne antikvariate? S tem med drugim ponovno uporabimo stare knjige, s čimer podpremo tudi boj proti globalnemu segrevanju. Klasiki vendarle ostajajo klasiki, njihova dela se v teh nekaj stoletjih niso spremenila. Zakaj bi torej kupili novo knjigo? Zakaj ne bi raje obiskali knjižnice?

Če se vrnem k angleščini, ta kot jezik ni kriva za nič. Kriva je kolonizacija, ki je s podrejanjem manjših narodov mednje prinesla angleščino in s tem omogočila njeno širjenje. Kako že pravimo stari Angliji? Dežela, nad katero sonce nikoli ne zaide. S svojo velikostjo je lahko poskrbela, da angleščini ni mogla uiti nobena celina, posledično pa je postala najbolj razširjen jezik na svetu. Znanje angleščine je zato zelo pomembno, saj nam širi obzorja in odpira okna v nove svetove. Poskrbeti pa moramo tudi za znanje in ohranitev svojega maternega jezika. Za ohranitev jezika sta pomembni skrb in ljubezen do njega samega. 

Z oslinjenim čutilom za okus se je ukvarjal Julij.