Za Dlakavo Dlan sem naredil že marsikaj. Obetavno poimenovan stimulator moške G-točke sem si naivno zatlačil v rit in prišel do trdega spoznanja, da gre za navaden analni čep. Kolegicam špikericam sem težil, naj gledajo porniče in mi povedo, kakšni so se jim zdeli. Luleka sem porinil v maso, kakršno ortodonti uporabljajo za odtise zobovij, da sem lahko izdelal nekakšen avtofalični portret. Masturbiral sem z žličko mascarponeja in se pri tem posnel… Gnus? Družbena fikcija. Meja? Stvar posameznika. Tabu? Ne obstaja...vse do danes.

Začelo se je povsem nedolžno in rutinirano. Mesečni prelet spletne trgovine sponzorja je razkril, da sem večino atraktivnejših proizvodov že testiral. Edina preostala opcija je bila zatekanje k bolj obskurnim rečem in po nekaj klikih sem pristal na kategoriji z napihljivimi lutkami. Natisnjen obraz - prav. Tri tesne odprtinice - pričakovano. Cena? Ustreza kriterijem. Pa naročimo.

Čez nekaj dni je prispela, zdolgočaseno sem jo pospravil na polico za nekaj dni, preden sem se je končno lotil in pogledal v škatlo. Higienska zaščitna nalepka na obeh spodnjih luknjah se mi je zdela simpatično perverzna. Priložen set za krpanje lukenj, podoben tistemu iz torbice pod sedežem puncinega starega Ponyja, je že mejil na bizarno. Potem pa naenkrat in povsem nepričakovano - čuden občutek tesnobe.

Zdrznil sem se ob misli, da najbrž sploh ne poznam nikogar, ki bi kadarkoli seksal z napihljivo lutko. OK, saj smo jih srečali na fantovščinah in abrahamih, ampak vedno so bile zgolj… del scenografije. Vibratorji, kroglice, dildoti, lisice, biči, umetne vagine, obročki, strap-oni -- vse je imelo jasen namen in pri vsakem mi je prišla na misel vsaj ena lastnica ali lastnik, napihljiva lutka pa je samevala v kategoriji povsem abstraktnega, nerealnega in vsem znanega le v teoriji. In jaz naj zdaj v to reč porinem kurca? Fak.

"Hej, čakaj," je jezno zakričal nek načelen notranji glas. "Na Radiu Študent delaš in to je jebena pornografska rubrika." Zmerjal me je s puritancem in našteval naslove najogabnejših porničev, kar sem jih imel v življenju priložnost videti, pa ni pomagalo. Moj obraz je bil še vedno stisnjen v subtilno grimaso, ki je nazorno risala žolčno mešanico žalosti, gnusa in sramu v meni. Nekaj je bilo zagotovo drugače - ampak kaj? Kaj je ločilo ta kos plastike od vseh prejšnjih? Žarnica nad glavo je začenjala brleti in počasi sem naumil razlago.

Umetna vagina je lahko izključno seksualna. Iz ženskega telesa, katerega del je v naravi, je na silo iztrgana in ob tem izgubi tudi vse funkcionalnosti in pomene, izvzemši tega, da je luknja za nabrekel penis. Njena uporaba tako ni analogna spolnemu odnosu v celoti, temveč samo v povsem mehanskem smislu. Isto je z vibratorjem, ki ne nadomešča moškega, nadomešča zgolj penis. Napihljiva lutka pa ne ustreza tem istim kriterijem, saj ob telesnih odprtinah, ki jih je moč pofukati, vsebuje še druge dele telesa z drugačnimi pomeni. Zaradi tega je do neke mere nadomestek ne le za vagino, ampak za celo žensko. Zaključek tega teoretskega izleta drastično spreminja pravila. Do danes testiranega objekta, pa kaj objekta, subjekta!, bom moral pristopiti drugače.

Da bi napihljivo kolegico spoznal globlje, še na drugih ravneh, sem zavzel kritično distanco, zategnil vajeti svojih spolnih nagonov in se poskusil obnašati človeško. Šla sva na čaj, povprašal sem jo o trenutnem čtivu, jamral nad stresom v službi in jo povabil k sebi. Pristala je. Zleknjena v beanbagu sva gledala epizodo Grey's Anatomy, narejeno sem se pretegnil ter jo objel čez rame. Po uvodnem božanju sva se sčasoma preselila v posteljo, punca je bila voljna, njene tri luknjice so kar klicale po tem, da jih z žarom obdelam… Ampak ura je bila že nekaj čez polnoč, zjutraj pa sem bil naročen pri zobozdravniku. Pobožal sem jo po glavi, zavzdihnil in ji zašepetal na uho: "Ej, ful sem utrujen… Sori."