12. KOMUNISTI IN IZROČILA

Komunist gotovo ni tradicionalist, človek, ki bi se trdno oprijemal najrazličnejših preseženih, anahronističnih izročil. Toda prav tako komunist tudi ni skrajni antitradicionalist, ki bi površno zametaval humano zapuščino preteklosti. Družbeno gibanje, ki bi rušilo za seboj vse mostove, bržčas ne bi bilo resnično napredno; bilo bi brez civilizacijskih korenin. Tudi človek, ki se zavestno ali nezavedno odreka izročil, je nekulturen par excellence, je kot brez temelja.

Tradicije, ki sodijo k podmenam komunistične idejnopolitične in nazorske usmeritve, so najrazličnejše. Lahko bi govorili celó o več zvrsteh ali plasteh izročil.

Tiste najgloblje plasti so osnova človeške duhovne kulture. Komunistu, ki je marksist, so le še najsplošnejša humana in kulturna inspiracija. Erich Fromm je to fundamentalno kulturno izročilo in izhodišče izrazil tako:

»Progresivno reš[i]tev so si zamislili prvič v radikalni obliki (je več religij, ki tvorijo prehod med arhaičnimi regresicnimi in humanističnimi religijami) v tistem pomembnem obdobju človeške zgodovine med letom 1500 in 500 pr. n. š. V Egiptu se je pojavila okoli leta 1350 pr. n. š. v naukih Ehnatona, pri Hebrejcih približno istočasno pri Mojzesu; okoli leta 600 in 500 pr. n. š. so isto idejo oznanjali Laoce na Kitajskem, Buda v Indiji, Zaratustra v Perziji ter filozofi v Grčiji in preroki v Izraelu. Novi cilj človeka, postati popolnoma človeški in si tako znova pridobiti izgubljeno harmonijo, so izrazili z različnimi pojmi in simboli ...« Nasploh je Fromm rad pisal o neprekinjeni dvatisočpetstoletni tradiciji humanizma – od Ehnatona, Mojzesa, Laoceja, Bude, Izaije in Amosa, Heraklita in Sokrata, Jezusa in apostolov, ameriškega indijanskega Quetzalcoatla in Mohameda, prek renesančnih mislecev do modernih in razsvetljenskih duhov, med katerimi poudarja zlasti Goetheja in Marxa ...

Naj bo človekova kulturna preteklost pojmovana kakorkoli, jo komunist mora upoštevati v polni meri. Ne odpoveduje se je, pač pa jo kritično preseženo sprejema.

Najbolj je ta odnos očiten v avtentični marksistični misli klasikov, ki sta kritično presežene vključila v svoj nauk različne momente in prvine nemške klasične filozofije, angleške ekonomske vede, utopičnega socializma, francoske zgodovinske znanosti iz restavracijskega obdobja, ateizma, izhajajočega iz starega materializma, levohegeljanske kritike, religije itn.

Zelo pomembna so za komunista sama izročila delavskega gibanja, bodisi da gre za ideje ali pa za izkustvene prvine, manifestacije moralnih vzorov itn. Pri nas gre konkretno za izročila, ki se povezujejo z zgodovino socialne demokracije pred prvo imperialistično vojno, z zgodovino KPJ, z narodno-osvobodilnim bojem, s spopadom z inormbirojem itn.

Seveda komunist ne sme malikovati izročil. Do njih mora poleg normalnega spoštovanja gojiti kritičen odnos, ki omogoča pojmovanje oziroma umevanje v znamenju poglabljanja objektivnosti (preteklost moramo razumeti vedno globlje, ne pa da jo motrimo vedno bolj nekritično, nestvarno).

Toda navkljub vsemu pa so od izročil vendarle pomembnejši praktičnoteoretični koraki naprej. Od starih spoznanj in vrednot k novim ...

LITERATURA:
E. Fromm, The Heart of Man, str. 118–119

V. Sruk, Frommova humanistična vizija, DE, 1978, str. 156–159, 189–190

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.