30. KOMUNISTI IN KULT OSEBNOSTI (1/2)

Kult osebnosti je ena izmed pojavnih oblik odtujitve na področju političnega življenja in aktivnosti. Komunisti ne smejo in ne morejo sprejeti takšnega kulta, ker je v nasprotju z njihovo nazorsko marksistično usmeritvijo. Ironija družbeno-zgodovinskega dogajanja je, da se je kult osebnosti sila pogosto pojavil prav v družbah, ki gradijo socializem ali pa so v tej graditvi iz tega ali onega razloga stagnirale.

Kult osebnosti je v marsičem podoben religijskim kultom, veri v onstransko božanstvo. V določeni meri je lahko celó nadomestek verskega kulta. Ljudje, ki so se v takšnih ali drugačnih družbenopolitični okoliščinah emancipirali od določene cerkve oziroma vere (še posebej v družbenoekonomsko manj razvitih okoljih), so neredko pričeli na religiozno emotivni način častiti svoje voditelje in junake ali institucije, povezane z njihovo usodo.

Morda kar primer iz naše polpretekle zgodovine. Gotovo ne v času vojne, pač pa v tistih letih po njej, je preprosta ljudska umetniška ustvarjalnost spočela tudi to značilno pesem:

»Ne verujte u Mariju,

već u Tita i partíju.

Ne verujte u nebésa.

več u Marksa i Engélsa.«

Te besede so porojene iz nravno neoporečnega ljudskega izvora, ne pa umetelno zvarjene v birokratskih propagandnih institucijah. Težko bi razbrali iz njih pojav iracionalne vere in avtoritarnosti, ki ju komunisti zavračajo. Gre bržčas le za svojevrstno izražanje ljudskega zaupanja v sile napredka, revolucije.

Historični materializem pojasnjuje malikovanje pomembne osebnosti na temelju družbenoekonomskega odtujevanja. Kolikor večji je poudarek na osebnosti voditelja, toliko manjša je realna pobuda tistih, ki mu sledijo. Kult Stalinove osebnosti je bil, na primer, eno izmed ideoloških sredstev, ki so vodilnemu privilegiranemu družbenemu sloju služila za to, da je lahko izkoriščal delovne ljudi, jim odtujeval rezultate njihovega dela.

Kulta osebnosti torej komunisti ne odklanjajo predvsem iz doktrinarnih, znanstvenih, filozofskih razlogov – zaradi gospodarskega ozadja oziroma temelja. Komunisti se tudi zavedajo, da se nima pomena bojevati proti samemu kultu osebnosti na znanstveni, idejnovzgojni, razsvetljevalno pedagoški ali agitacijsko propagandni način. Odpravljati je potrebno družbenoekonomske vzroke, ki porajajo kult osebnosti in druge podobne politične in idejne pojave. Če hočemo, da bo izginila senca, moramo odstraniti predmet, ki jo meče, ali pa prižgati še nove luči ...

Če nekoliko poenostavimo, gre pri primerjanju marksizma in stalinističnega revizionizma, kar zadeva problematiko kulta osebnosti, za naslednje: stalinizem demagoško naglaša kolektiv, množico in razglaša posameznika, posameznega realnega človeka, za pozicijo anarhizma. Demagogija je v tem, da stalinizem kolektivu, množici takoj »oskrbi« modro vodstvo, nezmotljivega voditelja, ki je realni nosilec vseh pobud, nekakšno gibalo v trpnem, hromem telesu množice. Marksizem seveda pomeni prav nasprotno pozicijo: posamezni konkretni človek, delavec, ustvarjalec materialnih in duhovnih dobrin mora postati kar najbolj svoboden, iniciativen član asociacije proizvajalcev. Ta samoupravna asociacija, ki jo koncipirajo marksisti, ni nobena trpna množica, ki bi potrebovala velikega voditelja in njegov kult ... Brž ko se pojavi takšen kult, marksisti vedo, da je to pojav, ki predstavlja nepravilnost v razmerju do normalnega poteka in razvoja socialistične neposredne samoupravne demokracije (oblasti ljudstva samega, resnične diktature proletariata).

...

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.