Nahajamo se na neki osnovni šoli leta 1991 v nekem srednje velikem mestu po slovenskih merilih. Mesto je bilo etnično mešano s prebivalci iz nekdanjih zveznih republik Jugoslavije, proti katerim so se določeni predsodki in stereotipi z osamosvojitvijo povečali, kar se je odražalo tudi na osnovnih šolah. Zgodbo bomo pričeli spremljali preko učitelja Baltazarja. Bil je star okoli 70 let. Nekateri mlajši učitelji so govorili, da je stara trda šola, pri čemer se ni vedelo, na kaj točno se atributa »stara« in »trda« navezujta. Največkrat so šaljivo merili na obdobje pred razhodom Jugoslavije s Kominterno. Takrat naj bi namreč prišel v spor z uradno jugoslovansko linijo. To je bilo kakopak na meji mita, saj njegove preteklosti pred prihodom v njihovo mesto niso dobro poznali, sam pa tudi ni govoril o njej. Zadnja leta je postajal pouk pri Baltazarju vedno bolj nekonvencionalen, zato je večkrat prihajal v spor s šolskim zborom, krožile pa so tudi govorice o njegovi demenci, o spremenjeni osebnosti in tako dalje. Leto 1991/92 je bilo njegovo zadnje leto poučevanja pred upokojitvijo. Vse osebe v nadaljevanki so izmišljene.
