3 O UPORABI BESED – KOMUNIZEM, SOCIALIZEM, MARKSIZEM (1/4)

Že res, beseda ni konj, so rekli naši stari ... Rekel in ostal živ, pišejo v reviji Stop ... In vendar kaže na besede tu in tam paziti. Ne moremo npr. imenovati »komuniste« ljudi, katerih dejanja nimajo nič skupnega s humanimi, revolucionarnimi komunističnimi načeli in cilji. – Ali pa »socializem«: Družba, ki ne more svojim občanom nuditi niti tisto mero humanih pravic kot normalna, poprečna meščanska demokracija, gotovo ni »socialistična«. Beseda »socializem«, »socialističen« izraža sama po sebi vsoko kvaliteto človečnosti in družbenosti. – Neka ideologija uporablja marksistično besedišče in citate klasikov, toda krepko se razhaja z duhom avtentičnega marksizma; tako je npr. stalinistični »diamat« samo še okostje marksistične filozofije. Raba nekaterih besed prehaja v cinizem: vojaško intervencijo, katere namen je zagotovitev pokorščine majhne dežele veliki, imenujejo »bratska pomoč«. – Tudi »diktatura proletariata« ni isto kot npr. diktatura tehnobirokracije.

Nekaj izrazov iz priročnika za vsakdanjo rabo:

a) Komunizem

Družbenopolitično gibanje in nazorska usmeritev, ki se zavzema za odpravo in preseganje razredne družbe, privatne lastnine proizvajalnih sredstev ter vseh oblik človeške nesvobode, izkoriščanja, odtujevanja. Tako je cilj komunističnega gibanja humana družba in v njej svoboden, enakopraven, ustrezno socializiran delovni človek. – Prvinska ideja komunizma (ideja družbe enakih in svobodnih ljudi) je bržčas tako stara kot je stara družba neenakosti, zatiranja, alienacije – razredna družba. Vizije sončnega mesta, v katerem bodo vsi ljudje svobodni in enaki, so navdihovale že uporne sužnje v antiki (odtod tudi naslov renesančne socialistične oziroma komunistične utopije Tomasa Campanella, Civitas Solis). Dokler ni bilo družbeno zgodovinskih in gospodarskih možnosti za odpravo in preseganje razredne družbe in privatne lastnine proizvajalnih sredstev, so bile komunistične in socialistične ideje neogibno utopične. Komunizem je dobil svojo družbenoekonomsko in kulturno politično utemeljitev v eksisistenci modernega proletariata, svoj ustrezni znanstveni in filozofski izraz pa v historičnem materializmu. Marx in Engels sta leta 1848 izdala Komunistični manifest, v katerem sta razložila družbenopolitično in nazorsko usmeritev komunističnega gibanja. – Marx in Engels sta razlikovala [popravek] dve fazi komunizma. Prva faza je obdobje neposredno po prvi etapi socialistične proletarske revolucije, od tedaj ko revolucionarnim silam uspe zrušiti kapitalistično družbeno ekonomsko ureditev in buržoazno državo ter vzpostaviti oblast v imenu delavskega razreda, do konca t. i. Prehodnega obdobja, v katerem nova družba ustvarja materialne in druge možnosti za uresničitev asociacije svobodnih proizvajalcev. V tej prvi fazi velja načelo: vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu. To je še vedno družba neenakosti in neenakih možnosti. Druga faza: uveljavljanje novih humanih odnosov v brezrazredni družbeni skupnosti; uresničitev asociacije svobocnih proizvajalcev; uresničeni socialistični samoupravni odnosi na vseh področjih družbenega življenja. V tej fazi naj bi bilo uveljavljeno načelo: vsak po svojih sposobnostih – vsakemu po njegovih potrebah. To je pristna človeška razodtujena skupnost, ne konec, pač pa začetek prave človeške zgodovine. – Komunizem je dandanes bržčas potrebno pojmovati hkrati aktualistično in teleološko. Aktualistični vidik: komunizma je predvsem toliko, kolikor ga je sedaj in tukaj – v realni družbi, v ljudeh in njihovih odnosih, v aktivnosti revolucionarnih sil. – Teleološki vidik je predvsem dolgoročna družbeno zgodovinska usmeritev in ustrezni cilji. – Komunizem ni in ne bo niti popolni porabniški raj, v katerem je vsega za vse, niti tehnobirokratski unvierzum absolutne urejenosti, reda, zadovoljenosti ... Predvsem je to humana, razodtujena družba, prebivališče svobodnega, produktivnega, srečnega človeka. Stalinistično izključno teleološko koncipiranje komunizma spreminja to veliko humano idejo v birkoratsko ideologijo: odrekajte se vsemu (od kruha do svobode), pa se bosta vašim vnukom cedila med in mleko. – Stalinistična ideologija je demagoško napovedovala komunizem kot nekaj, kar je le še vprašanje časa in birokratske dobre volje, medtem ko je Marx realistično dejal, da bo prihodnost človešktva ali komunizem ali barbarstvo. Človeštvo bo uresničilo komunizem, če bo uspešno v reševanju težavnih problemov, ki mu zapirajo pot naprej, celó ogrožajo njegov obstoj.

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.