Honest Jon's, 2008

Tokrat obzorja razširjamo z remiksi in predelavami skladb botra afrobeata, nigerijskega bobnarja Tonya Allena. Glasbo z njegovega albuma 'Lagos No Shaking' so med drugim prevedli Mark Ernestus in Moritz Von Oswald (oba Basic Channel), Carl Craig, Diplo, Salah Ragab, Bonde Do Role in še nekateri drugi. Izvrstna zbirka remiksov ponuja pestro paleto praks, saj praktično vsi sodelujoči prihajajo iz različnih miljejev ...

Albumi remiksov preko uveljavljenih remikserskih imen največkrat služijo zgolj promociji glasbenikov, katerih glasba se pač remiksa in jim torej običajno botruje tržna logika. Pogled na imena sodelujočih pri projektu ‘Lagos Shake: A Tony Allen Chop Up’ pa že takoj razkrije, da je tokrat za izidom – vsaj v enem segmentu – drugačna logika. Boter afrobeata Tony Allen promocije pač bržkone ne potrebuje več, prav tako pa je gotovo ne potrebujejo niti klubske ikone tipa Carl Craig, Moritz Von Oswald, Mark Ernestus in Diplo ali pa trenutno vroči karioka fankerji Bonde Do Role. Če bi bili pikolovski, bi sicer lahko rekli, da gre morda za promocijo nekaterim manj znanim formacijam – denimo zasedbi Wareika Hill Sounds ali pa (pogojno) Hypnotic Brass Ensemble. Gotovo je v ozadju tudi neka tržna logika – plošča je nenazadnje izšla pri založbi Honest Jon’s katere soustanovitelj je Damon Albarn, za širšo publiko pa je kakopak privlačen tudi izbor zvezdniških remikserjev. Toda že prvo poslušanje potrdi, da prodaja in promocija tokrat bržkone nista bila glavna povoda za izid ploščka. Bolj kot to se zdi, da so ustvarjalci želeli predvsem predstaviti Allenov vpliv na plesne prakse iz najrazličnejših miljejev. Ob tem pa je potrebno dodati, da bi to lahko storili tudi manj angažirano (dovolj bi bila denimo že eminentna imena), toda sodelujoči glasbeniki so se predelav tokrat lotili naravnost izvrstno.



Zakaj torej Tony Allen? Sicer drži da trenutno bobnarske palice vihti v zasedbi The Good, the Bad and the Queen skupaj z Albarnom ter, da je ta njegov velik fen. A vendarle gre tu za projekt, ki presega prijateljske okvirje. Allen s svojo glasbo že petinštirideset let navdihuje številne glasbenike. V svojih začetkih seveda v navezi s Felo Kutijem s katerim sta povila afrobeat, ki je inspiriral nastanek krautrocka, kot ogromen vpliv pa ga navaja tudi Brian Eno, preko katerega je ta izraznost posegla tudi v rockovski milje. Pozneje je Allen svojo glasbeno inovativnost ponujal preko funkovskih in jazzovskih odvodov, v novem tisočletju pa smo ga med drugim lahko opazili tudi v navezah s Sebastienom Tellierjem, Charlotte Gainsbourg in dvojcem Air. Nigerijski bobnar in skladatelj je v sodobne glasbene tokove torej vpet tako neposredno kot posredno, še vedno pa ustvarja tudi plošče pod svojim imenom. Pred nedavnim je tako po približno petindvajsetih letih ponovno snemal v rodni Nigeriji in prav ti posnetki, objavljeni na plošči ‘Lagos No Shaking’, so sedaj z remiks ploščo ‘Lagos Shake; A Tony Allen Chop Up’ dobili novo (atraktivnejšo) preobleko.



Osrednja ideja kompilacije ponuja torej luciden vpogled v medsebojno vplivanje raznolikih godb. Allenov afrobeat postavljen na afriških praksah, ameriškem jazzu in funku Jamesa Browna, je vtisnil močan pečat v večino sodobnih plesnih muzik, najbolj očitno prav v tiste zajete na tem ploščku. Newyorčani Hypnotic Brass Ensemble Allena prevedejo v sodoben downtempo jazz s primesmi hip hopa. Veljak detroitskega techna Carl Craig v soulovsko obarvani skladbi skozi repeticijo osvetli hipnotičnost Allenovega pulza. Brazilci Bonde Do Role ostanejo najbolj zvesti svoji siceršnji izraznosti, zato je v njihovi priredbi kakopak poudarek na tolkalskih poliritmih. Mark Ernestus in Moritz Von Oswald, dvojec za imenom Basic Channel in Rhythm and Sound, sta prispevala vsak svoj remiks, ki sta si pričakovano zelo sorodna. Specifike nigerijskega bobnarja tu oba postavita v formo atmosferičnega dubovskega techna. Filadelfijska zasedba Wareika Hill Sounds ostane v polju jamajškega duba in skaja, londonski trio Newham Generals postreže s kombinacijo hip hopa in grimea, eklektični producent Wesley Pentz alias Diplo pa v svojem remiksu Allena ovije v nekakšen odvod miami bassa. Ploščo s svojo »samba« priredbo zaokrožijo še Kolumbijci Son Palenque ter egiptovski bobnar in multiinstrumentalist Salah Ragab, ki velja za osrednjo figuro v kairskem jazz miljeju.



Zbirka priredb ‘Lagos Shake: A Tony Allen Chop Up’ tako izvrstno osvetli prevedljivost in vpliv Allenove glasbe. In kljub dejstvu da ponuja tako zelo raznoroden nabor muzik, plošča odlično funkcionira kot celota. Všečnost posameznih skladb je seveda odvisna od subjektivnih preferenc vsakega posameznika, toda pri tem je potrebno poudariti, da je prav vsak od sodelujočih glasbenikov odlično izpostavil elemente, ki njegovo izraznost vežejo z Allenovo. Skozi to prizmo zbirka seveda pade v povsem drug kontekst kot razni potrošniški remiks albumi. V prvem planu je vendarle glasba. Glasba iz polpretekle zgodovine, ki se ji skozi mnogotere sodobne odvode obeta tudi svetla prihodnost.