World Circuit, 2009

Tony Allen, dolgoletni bobnar v bendih Fele Kutija, dobiva v zadnjih letih vse več priznanj kot samostojni glasbenik in avtor in ne le kot spremljevalni muzičist. In tako je tudi prav, saj je bil Allen, kot priča sam Fela, skupaj z njim, ključni soavtor afrobeata, kakršnega poznamo danes. Sveži Allenov album je odlična in raznolika zbirka komadov, na katerem v razplesano afrobeatovsko osnovo pretkani glasbeniki spretno vpletajo prvine funka ter modernega soula in r &b-ja.

Tony Allen, dolgoletni bobnar v bendih Fele Kutija, dobiva v zadnjih letih - čeprav bo kmalu star 70 let! - vse več priznanj kot samostojni glasbenik in avtor in ne le kot spremljevalni muzičist. In tako je tudi prav, saj je bil Allen, kot priča sam Fela, skupaj z njim, ključni soavtor afrobeata, kakršnega danes poznamo. Allen je igral s Felo že v njegovem prvem bandu Koola Lobitos, ki je na začetku še preigraval highlife, pozneje pa je z očetom afrobeata v 70. letih z bendom Africa 70 posnel vse ključne Feline albume.

Ko je konec 70. Allen zapustil Felino zasedbo, je Fela ustanovil nov bend Egypt 80, zraven pa še pripomnil, da je Allen igral za štiri bobnarje. Bolj pomembna je Felina izjava, da brez Tonyja Allena ne bi bilo afrobeata. In v času, ko je ta plesno angažirana zvrst našla domovanje takorekoč po vsem svetu, od Portugalske prek ZDA in Velike Britanije do Kanade, je več kot primerno, da se je Tony Allen oglasil s tako dobrim albumom, kakršen je 'Secret Agent'.

To je Allenov peti samostojni album v zadnjem desetletju. Če se je na par prejšnjih albumih spustil v ne ravno uspešno združevanje afrobeata z modernimi pop obrazci, denimo gostovanje Damona Albarna iz benda Blur na albumu 'Lagos No Shaking', tega na albumu 'Secret Agent' ni zaslediti. Pa ne da album ne bi zvenel sodobno in da na njem ne bi bilo modernih prijemov. Nasprotno! Gre za to, da je Allen tokrat našel pravo mero, kako h glasbi, ki - tako kot kaki stari rockovski ali jazzovski komadi - dejansko velja za standard ali klasiko, pritakniti sodobne sloge, ne da bi to zvenelo predvidljivo, medlo ali nedomiselno.

Lep primer, kako afrobeat sobiva z današnjimi popularnoglasbenimi slogi je nekaj komadov, ki jih z vokalom krmari pevka Orobiyi Adunni. Adunnijeva oziroma Ayo, kot ji pravijo, s svojim zapeljivim, čutnim vokalom sledi vzorcem soula ter rhythm and bluesa, a jih vešče podredi temeljnemu afrobeatovskemu ogrodju. Omenjena pevka ni edina, ki gostuje na albumu v vlogi vokala; poleg Tonyja Allena, ki odpoje ali, bolje rečeno, odmrmra uvodni in sklepni komad, se na vokalu izmenjujejo še štirje nigerijski vokalisti.

Značilni, ponavljajoči se rifi se dopolnjujejo z inštrumentalnimi finesami, bodisi na za afrobeat še najbolj prepoznavnih saksofonu in klaviaturah, pa tudi na kitarah in harmoniki. Ja, dobro ste slišali, harmoniki. Slednjo igra Tixi, multiinštrumentalist, ki je skupaj z Allenom napisal večino komadov in jih tudi aranžiral in vesela novica je, da ob pevki Orobiyi Adunni in glasbenikih iz temeljne Allenove zasedbe tudi on prihaja čez teden dni na oder Kina Šiška s Tonyjem Allenom na njegov prvi slovenski špil.

'Secret Agent' je odlična in raznolika zbirka komadov, ki se ti že po nekaj poslušanjih globoko vtisnejo v možgansko skorjo. Krasijo jih zapomnljivi pripevi, nalezljivi rifi in melodije, odlična produkcija ter neusmiljene ritmične zanke, ki, kolikor so slišati preproste, toliko bolj peljejo komade v hipnotično plesno zamaknjenost.

Ravno v neizprosnem ritmu, za katerega imaš občutek, da je sila preprost in obenem blazno zapleten, leži veščina Tonyja Allena, ki povrhu, čeprav komadi niso tako dolgi, kot so znali biti Felini, uspe ustvariti vtis svojevrstnega razpotegnjenega časa, zaradi česa imaš občutek, da se komadi ne bodo nikoli nehali. Če smo uvodoma ugotavljali, da doživlja afrobeat novo pomlad s številnimi bendi po vsem svetu, bo nemara album Secret Agent - kljub opaznemu ustvarjanju dveh Felinih sinov, Femija in Seuna - Tonyja Allena dokončno ustoličil kot nekronanega kralja afrobeata.