Pretekli torek je v Švicariji potekala okrogla miza, na kateri so svoja stališča o neodvisnem novinarstvu podajali Anže Boh Voštic s spletnega portala Pod Črto, Matej Zwitter, nekdanji urednik Aktualnopolitične redakcije Radia Študent, in Arne Zupančič, nekdanji urednik Univerzitetne redakcije Radia Študent ter samostojni družbenopolitični delavec. Pogovor se je pričel z opozorilom moderatorja Mihe Turka - ki takisto ustvarja prispevke na Radiu Študent - da bo diskusija incestuozna, saj so trije od štirih govorcev sodelavci RŠ-a. In res, debata se je pretežno sukala okoli Radia Študent, kljub temu da je četrti sogovorec omenjal tudi za novinarstvo nasploh pertinentne informacije, kot na primer ugled neodvisnega novinarstva kot socialnega in tržnega kapitala in primer oviranja delovanja portala zaradi še potekajoče tožbe. Pa vendar, če je kjerkoli prišlo do premika abstraktnih protislovij v konkrektno formulacijo, je bilo to v območju incestuoznosti. Če bi do nje pristopali od zunaj, z gledišča nezainteresiranega opazovalca, bi bržkone v njej našli odsev svoje lastne pozicije. Ker pa smo se nahajali znotraj tega incestuoznega pogovora, je istost pozicij opazno formulirala svojo notranjo razliko. V debati o razmerju med aktivizmom in novinarstvom in razpravi o akciji Proti militarizaciji, ki jo je zaradi člena Zakona o obrambi lansiral Radio Študent, se je med ršovskima sogovorcema skristaliziralo nasprotje. Medtem ko je bila za enega akcija dosledna s pojmom novinarstva, je bila za drugega logično aktivistična. Če je bila za prvega ta akcija vsekakor novinarska, a nikakor ne aktivistična, pa je bila za drugega aktivistična, vsekakor pa ne novinarska.

*Foto: arhiv MGLC