Ana Marija Garafol izpiše sebe celo. Brez obotavljanj in akademskih premislekov. Njena poezija preči družbeno tkivo te države od leve do desne, od zgoraj do spodaj in povsod vmes. Tja, kamor naše dobre državljanke in državljane najbolj skrito zabode, izstreli svoje močne naboje. Aktualna poezija ob kateri pozabiš na spremljanje vsakodnevnih, v vato ovitih poročil bolj ali manj skorumpiranih medijev vseh vrst. Jasna, brez ovinkov a napolnjena z mnogimi pomeni, pisava, ki vznemirja. Če smo bili že prepričani, da je poezija izgubila smisel biti prodoren in vztrajen medij, ki skozi sebe brez kakršnega koli obžalovanja trosi udarce resnice, smo ob pesmih AMG prepričanje dobili hitro, direktno "in your face" nazaj.

Dejan Koban