V tokratni oddaji bomo prisluhnili intervjuju na temo akvaponike: več o akvaponičnih sistemih in njihovem delovanju. Poleg arhaičnega pretresa hrane in pijače bomo kot vedno z vami delili tudi aktualne vrtičkarske nasvete in odprli etimološki kotiček. 

__________________________________________________________________

AKVAPONIKA

22. marca 2016 je na Biotehniški fakulteti na Oddelku za agronomijo pod pokroviteljstvom enega izmed večjih evropskih programov, ki se ukvarja z mednarodnimi povezavami znanosti in tehnologije, potekala konferenca o akvaponiki. Dvajsetminutni govorci so od jutra do večera večinoma izmenjevali izkušnje o akvaponičnih sistemih in njihovem delovanju, vključno z načini uravnavanja pH-ja, “uspešnimi” vrstami rib, z njihovo smrtnostjo ter z vrsto njihove hrane. Govorili so tudi o pridelavi bazilike in mete.

James Gott, mladi raziskovalec Univerze v South Hamptonu, je bil na konferenci eden izmed redkih, če ne edini, ki akvaponike ni obravnaval nereflektirano, zgolj iz njenih tehničnih aspektov. Z njim smo se pogovarjali o človeški vpletenosti v akvaponiko. Njegov fokus raziskave je na interakciji človeških in nečloveških organizmov ter možnostih, ki jih akvaponika glede tega predstavlja, začenši z zgodovino akvaponike.

Akvaponika je hkratno gojenje rastlin in rib, združevanje principov hidroponike in akvakulture, cikel pridelave hrane, kjer ribji izločki hranijo rastline, rastline pa za ribe čistijo vodo. Promovira se kot inovativna, ekstremno zelena tehnologija pridelave hrane, ki izboljšuje kvaliteto vode in spodbuja kvalitetno pridelano lokalno hrano.

In kako deluje veganska akvaponika? Navezali smo e-mail pogovor s prej omenjeno osebo, Ralphom iz Nemčije, in ugotovili, da sistem akvaponike, s katerim se ukvarja, ne nazadnje ni veganski, temveč teži k organskemu gojenju rib. Ralph se ravna po reku starega japonskega vrtnarja, ki je leta gojil ribe koi: “Skrbeti za ribe pomeni skrbeti za vodo.” Skrb za ohranjanje dobre kvalitete vode naj bi bila ena izmed ključnih pozitivnih prednosti akvaponike. Cilj Ralphove organske akvaponike je ugotavljanje najefektivnejših stanj vseh glavnih dejavnikov tehnike – kvaliteta vode, vrsta rib, hrana za ribe, posredni materiali in vrsta biofiltra; vse to s težnjo po čim bolj udobnem življenju rib.

Sicer pa se principi akvaponike uporabljajo tudi z namenom ponovnega vzpostavljanja ravnovesja v ekosistemih:

Za konec delimo še en rek japonskega modreca: If you have a problem with the fish, sit and think ...