Aplikacija Olio

Po zgledu preštevilnih aplikacij z vprašljivo uporabno vrednostjo in socialnih omrežij, ki vztrajno podirajo nastale družbene strukture, sta leta 2015 hči angleških kmetovalcev in potomka ameriških hipijev zasnovali interaktiven, družbeno-koristen pripomoček, ki se smelo zoperstavlja grešni, hedonistični in skrajno odklonsko naravnani obravnavi hrane v moderni družbi.

 

Kar ena tretjina svetovne hrane namreč pristane v odpadnih koših in deponijah, letna vrednost zavrženega živeža pa je ocenjena na vrtoglav bilijon ameriških dolarjev in tehta mamutskih 1,3 milijarde ton. Svetovno populacijo skoraj milijarde lačnih bi tako nahranili z manj kot četrtino hrane, ki v Evropi in ZDA konča na smetiščih. Čeprav posamezniki radi s prstom pokažemo na veleblagovnice in restavracije, ki odvečno hrano največkrat nesvečano zalučajo v najbližji zabojnik za smeti, pa se kar polovica brezvestnega trošenja v "razvitih" državah zgodi za zaprtimi vrati družinskih hiš in stanovanj.

Od zagona brezplačne aplikacije leta 2016 je tako dobrih 319.227 uporabnikov v 41 državah pred nečastnim propadom obvarovalo kar 447.285 prehrambnih artiklov. Celotna stvar  temelji na precej preprosti premisi. Odjemalci lahko, po tem ko naložijo aplikacijo in navedejo svojo lokacijo, neuporabljene, odvečne  povrtnine in izdelke pospremijo s slikovnim gradivom, jim dodajo kratek opis in prevzemne pogoje, ter objavijo na aplikaciji, ki jih nato, s pomočjo geolokacije, poveže s sosedi, ki jih lahko olajšajo za omenjeni artikel. K sodelovanju so povabljeni posamezniki in organizacije, ki se srečujejo s presežkom hrane. Za tiste, ki jim obisk na domu ni ravno po godu, pa so na voljo tudi lokalna prevzemna mesta.

Uporabniki lahko tako na aplikaciji najdejo cel nabor artiklov, vse od neodprtih, neoporečnih izdelkov pa do odprtih, tistih malo čez rok in kuhanih, pripravljenih obrokov. Poleg očitnih varčevalnega doprinosa in ozaveščanja o problematiki odvečne hrane pa ima omenjena domislica tudi močno noto lokalnega povezovanja in solidarnosti. Vsak uporabnik ima tako priložnost pokukati v hladilnik someščanov, spoznati sosedske somišljenike, in morda jim polepša dan s svojim nezaželenim presežkom.

----------------------------------------------------------------------------------------------------

Longo mai je omrežje kmetijskih kooperativ, z antikapitalističnim fokusom in s koreninami v Avstriji, Nemčiji, Švici in Franciji. O nastanku gibanja, ki sega v leto 1973, ko je v Franciji nastala prva kooperativa, smo se pogovarjali z enim od članov Longo mai.

Gibanje Longo mai obstaja že več kot štirideset let. Ves ta čas je močno vpleteno v politično dogajanje, podpira in vzpodbuja akcije, ki se zavzemajo za dostojnejše življenje migrantov, opozarja na izkoriščanje sezonskih delavcev migrantov v kmetijstvu in na ekološko uničenje, ki ga povzroča masovna proizvodnja hrane. Člani gibanja so aktivni tudi pri kampanjah proti zaščiti semen, jedrski energiji in čipiranju živali oziroma živine.

Dinamika gibanja se je spreminjala in prilagajala tekom let in v tem času je tudi vsaka izmed kooperativ razvijala svoj sistem delovanja. Odgovornost vsake posamezne kooperative je, da je čimbolj samozadostna. Kljub temu so kooperative med seboj tesno povezane in sodelujejo na vseh ravneh svojega delovanja.

Pri vzpostavljanju novih ali ohranjanju že obstoječih kooperativ so se ovire pojavljale predvsem v preteklosti. Longo mai se z obstoječim družbenim sistemom spopada z oblikovanimi političnimi premisleki o samoorganizaciji in samoupravljanju.

Začetek iniciative, ki je uspela obdržati kontinuiteto in ki je s časom rasla in postajala vedno bolj stabilna, je povezan s časom močnih družbenih gibanj. Za ohranjanje neprekinjenosti delovanja je po mnenju članov zaslužno tudi to, da se gibanje nikoli ni zapiralo samo vase.

Mnogo mladih, ki si želijo znanja ali skušajo ustvariti podobno iniciativo, pristopa k Longo mai zato, da bi se spoznali z raznolikimi in že preizkušenimi pristopi delovanja skupnosti oziroma kooperativ. Zanima jih, kako je videti organizacija skupnostnega življenja na vsakodnevni bazi.

Onkraj skupnostnih kooperativ, ki so večinoma vezane na samooskrbo bodisi s hrano bodisi z drugimi dobrinami, pa Longo mai naslavljajo še cel spekter političnih vprašanj. Tako v preteklosti kot v sedanjosti se v veliki meri ukvarjajo tudi s problematiko migrantske politike.

Člani Longo mai so se že od začetkov osredotočali na skupnostno življenje, ki temelji na lastni administraciji in kmetijski samooskrbi. Način organiziranja in življenja v skupnosti prinaša mnogo prednosti, tako v sedanjem času kot v prihodnosti.

---------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Stenica

Besedo stenica najdemo v nekaterih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško stjènica, staročeško stěnice, danes štenice, podobno tudi cerkvenoslovansko stěnica. Izhodiščna beseda *stenьnica je izpeljana iz osnove *stěna v pomenu stena, ker se stenice rade zadržujejo tudi v stenah. Pomensko podobna je tudi nemška beseda Wanze, ki opisuje stenico in je prenarejena iz starovisokonemške besede wantlus v enakem pomenu. Ta pa je zložena iz besed want v pomenu stena in lus v pomenu uš. V prostem prevodu je stenica stenska uš.

Stenica, red Heteroptera, je hišni zajedavec. Živi le v zanemarjenem in umazanem okolju. Zato je znamenje zanemarjenosti in prispodoba za neprijetnega človeka. Da bi se je rešili, so včasih s petrolejem mazali okna, vrata in posteljne okvire. Ljudje so obirali drug drugemu stenice doma in posebno v izjemnih okoliščinah (na primer v internaciji, zaporu in pri služenju vojaškega roka).