* Kilavi razglasi iz lokalnega okolja - V zadnjem mesecu je kolektiv Kilavega Semena imeli priložnost spremljati, za zimski čas, razposajeno delovanje radikalnih vrtičkarjev. Ustanavlja se iniciativa okoli alternativne distribucije dobrin, samoorganizirajo se pastirji in zgodil se je letni sestanek Črnega Trna – agrarne radikalne zveze.

* Digitalni nadzor na podeželju - Ena od razprav na letnem srečanju Črnega Trna se je med drugim dotikala tudi nadzora na podeželju. V nadaljevanju bomo poslušali nekaj izsekov iz razprave, ki se je sprva osredinila na uporabo satelitev za nadzor nad kmetovanjem, se prevesila v splošni pogovor o nadzoru v družbi in se končala s preizpraševanjem tehnološkega napredka in uporabe novih tehnologij.

* Kilave psihoaktivne rastline: Brin

* Napovedujemo: Alternativna tržnica - Torek, 3. 3. 2026, od 18h-19h, A-infoshop (AKC Metelkova)

Iniciativa za alternativno distribucijo dobrin nadaljuje z alternativnimi tržnicami na Metelkovi in prakso nadgrajuje z vzpostavitvijo distribucijske točke, kjer je možno naročati dobrine vnaprej glede na ponudbo, menjati na alternativni tržnici ali se prijaviti za morebitna zadružna (skupna) naročila.

Ponudbo se najde na povezavi, kjer se lahko odda tudi naročila:

https://cryptpad.fr/sheet/#/2/sheet/edit/OxNC6iZRuha9lTki6k2D4jr-/

* v »online dokumentu« lahko najdete 4 tabele:

- Naročila (v njo vpisujejo ponudniki in tisti, ki oddajajo naročila v naprej in jih prevzamejo na tržnici)

- Alternativna tržnica (v njo se vpisuje, kaj bo na tržnici, naročil pa se ne oddaja)

- Zadružna nabava (v njo se vpisuje ponudba, ki ne prihaja iz naše strani (npr. iz bolha.com), ki nam je interesantna in se zbira naročila, ki jih bo šel nekdo dvignit in se bodo razdelila na tržnici)

- Povpraševanje (v tabelo se lahko vpiše kaj bi kdo želel imeti na ponudbi)

Ponudniki: dopišite, kaj ponujate do 24. 02..

Uporabniki: napišite, kaj boste prevzeli do sobote, 28. 02., do 00.00h.

* »online dokument« je odklenjen in dostopen vsem z internetno povezavo, zato ne potrebujemo vseh osebnih podatkov

S svojimi distribucijami bodo, poleg tržnice v koordinaciji Zadruge Urbane, sodelovale tudi avtonomne iniciative Črnega Trna – radikalne agrarne zveze in še kdo. Poleg tega bo ob 19h sledila veganska večerja.
 

Srečamo se na alternativni tržnici vsak prvi torek v mesecu ob 18h, v A-infoshopu!

*******************************************************************************

Gre za projekt iniciative, ki si želi spodbujati direktno vez med ponudnikom in potrošnikom. Z mesečnimi dogodki želimo okrepiti avtonomno, samoorganizirano in mrežno delovanje na področju izmenjave hrane.

Dogodki so namenjeni odpiranju nekomercialnih, skupnostnih prostorov druženja. Iniciativa želi delovati onkraj kapitalistične mentalitete ali načina NVO-jev. Naši širši skupnosti in političnemu gibanju želimo zagotoviti kvalitetno in dostopno hrano. Prav tako pa upamo, da alternativne tržnice postanejo prostori, kjer se vloge ponudnika, potrošnika in (samo)organizacije prepletajo. Velja vodilo: iz skupnosti za skupnost.

K sodelovanju na alternativni tržnici so vabljeni vsi, ki jih tema zanima in bi se radi angažirali na temu področju; jih zanima delovanje Zadruge Urbane – urbano-agrarnega kolektiva; že imajo svojo iniciativo in bi radi spoznali podobne prakse; ali pa le tipajo teren kako in kje začeti. Iniciativa je zamišljena kot pobuda za vzpostavljanje alternativnih praks samopreskrbe in organiziranja na podeželju ter v mestih. Cilj je krepljenje obstoječih in vzpostavljanje novih iniciativ ter povezovanje zainteresiranih ljudi.

Za več informacij: @email ali fb: Zadruga Urbana

***********************************************************************************

Kilavi razglasi iz lokalnega okolja

V zadnjem mesecu je kolektiv Kilavega Semena imeli priložnost spremljati, za zimski čas, razposajeno delovanje radikalnih vrtičkarjev. Ustanavlja se iniciativa okoli alternativne distribucije dobrin, samoorganizirajo se pastirji in zgodil se je letni sestanek Črnega Trna – agrarne radikalne zveze.

Januarja se je na drugem javnem posvetu v organizaciji Črnega Trna na temo alternativne distribucije dobrin odločilo, da se ponovno poskuša vzpostaviti redno tržnico na Metelkovi. Tokratni koncept bo že obstoječo prakso Alternativne Tržnice razširil v distribucijsko točko, ki bo vključevala tudi vnaprejšnje naročanje od tovarišev iz podeželja ter skupno – zadružno naročanje zaželenih pridelkov. Prva takšna tržnica se bo zgodila v torek, 3. 3., ob 18h v prostorih A-infoshopa v nevarni coni Metelkova. Če bo poskus uspešen se takšne tržnice obetajo vsak prvi torek v mesecu.

Prav tako so se konec januarja dobili pastirji iz planšarij, predvsem iz okolice Bohinja. Sestanek je bil namenjen izmenjavi izkušenj, pogovoru o izboljšanju delavnih pogojev tega prekernega poklica ter širjenju mreže zainteresiranih za to dejavnost. Med drugim se je ustanovilo nekakšen pastirski sindikat - Zvezo svobodnih pastirjev, za katero so med drugim zapisali:

»Smo neformalno združenje zanesenjakov, ki si prizadeva ohranjati pastirsko in sirarsko kulturo z aktivnim udejstvovanjem pri delu na visokogorskih planinah - kot so paša in nega živali, na mlečnih planinah pa tudi predelava mleka v različne mlečne izdelke, želja pa je tudi pridobivanje/ohranjanje znanja in kulture paše s pastirskimi psi, kjer je to mogoče. V zvezi si zavzemamo za ohranjanje planin, njihov sonaravni razvoj in varovanje pred izkoriščevalskimi interesi kapitala - prekomerna gospodarska raba, prekomerni turizem,... Prizadevamo si za ohranjanje, nadaljevanje in razvijanje pastirske tradicije ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in ostalimi, s katerimi delimo interese in poglede.«

V osrednjem delu tokratne oddaje pa bomo lahko prisluhnili reportaži iz debate na temo digitalnega nadzora na podeželju, ki je sledila letnemu sestanku Črnega Trna. Radikalna agrarna zveza vstopa že v osmo leto delovanja in vse kaže, da je v dobri formi. Poleg manjših iniciativ je mreža v pretekli sezoni uspela izpeljati tudi par skupnih projektov kot sta bili solidarnostna akcija vzpostavitve skupnostne infrastrukture na kmetiji pri Kolpi in organizacija četrtega festivala kontrakulture na podeželju oziroma radikalne veselice v Vipavski dolini o kateri smo v Kilavem Semenu že poročali. Prav tako se je tekom sestanka nakazala potreba po širši debati na temo denarja, financiranja in kontraekonomije, ki se jo bo morda odprlo ob naslednji priložnosti - če ja bomo o temu poročali.

************************************************************************************

Digitalni nadzor na podeželju

Ena od razprav na letnem srečanju Črnega Trna se je med drugim dotikala tudi nadzora na podeželju. V nadaljevanju bomo poslušali nekaj izsekov iz razprave, ki se je sprva osredinila na uporabo satelitev za nadzor nad kmetovanjem, se prevesila v splošni pogovor o nadzoru v družbi in se končala s preizpraševanjem tehnološkega napredka in uporabe novih tehnologij.

Z lanskim letom je nadzorovanje kmetov, ki se prijavljajo za subvencije ali se na kakšen drug način zanašajo na javna sredstva prešlo na preverjanje preko satelitov:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Posledično se zapira precej kmetij, saj se starejše generacije bodisi ne znajo soočiti s sateliti oziroma jim odgovarjanje na zaznamke umetne inteligence, pisanje pritožb na pristojno upravo, obisk pri uradniku ob uri in tako naprej lahko, še posebej, če nimajo lastnega prevoza, enostavno predstavlja prevelik zalogaj.

Trendi satelitskega nadzora, ki se zaenkrat pri nas uporabljajo le za monitoring prijavljenih kmetij pa bodo v prihodnosti verjetno pokrivali čedalje večji spekter družbenega nadzora:

//////////////////////////////////////////////////////////////////
 

Nove tehnologije seveda lahko prinašajo tudi rešitve. Obstaja čedalje več odprtih orodij na uporabo – tudi brezplačni dostopi do satelitskih posnetkov. Po eni strani gre za vprašanje v čigavih rokah je tehnologija, a gre po drugi strani tudi za dilemo ali omogočimo vsem prebivalcem počitnice na morju ali vire raje vložimo v izstrelitev novega satelita:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Če odštejemo vse rudnike, ostale proizvodne procese in izkoriščanje delavne sile gre pri uporabi tehnologije velikokrat tudi za racionalizacijo dela. V planinah bi verjetno bilo ceneje pastirje nadomestit s pametnimi urami za vsako kravo, ki bi preverjale njihovo zdravje in v primeru slabega počutja na lokacijo prvo poslati dron:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Kako misliti tehnologijo v sodobni družbi podvrženi kapitalističnemu sistemu izkoriščanja ostaja dilema, kakor tudi kako se bomo na nove tehnologije odzvali v anarhističnem in antiavtoritarnem gibanju – bomo izstrelili svoj satelit ali raje investirali v rakete za sestrelitev že obstoječih:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

********************************************************************************

Kilave psihoaktivne rastline: Brin

Brin je razširjen v Evropi, Aziji in Severni Ameriki in se ga praviloma povsod uporablja pri ritualnih, magičnih in zdravilnih praksah. Je kadilo šamanov in sredozemskih čarovnic, velja pa tudi za najstarejše zaplinjevalno sredstvo. Kljub temu, da so razne vrste brina znane povsod po svetu in se jih uporablja pri magiji, zdravljenju, zaščiti pred nezgodami, krajo, zlobnimi ljudmi in duhovi, pa le pobešava vrsta brina, Juniperus recurva, ki raste v Pakistanu, Tibetu ter Nepalu, velja za psihoaktivno.

Gorske popotnike naj bi njegove veje varovale pred padci s skal ter poškodbami padajočih kamnov, vendar se ga primarno uporablja kot kadilo in t. i. »hrano za bogove« ter kot inhalacijski dim za doseganje šamanskega transa. Za kadilo se uporablja smolo, zmlete ali cele veje, vršičke in iglice, ki so lahko suhi ali sveži, včasih tudi v mešanici z drugimi rastlinami. 

Brinove jagode v Darjeelingu dodajajo k pijačam iz fermentiranega prosa in riža in naj bi veljale kot sredstvo za čiščenje avre, hkrati pa naj bi se jih uporabljalo kot diuretik ter za izboljšanje prebave. Pasta, narejena iz brinovih jagod naj bi lajšala artritis in otekline.

Čeprav njegove psihoaktivnosti niso dokazovali, so indijski in nepalski znanstveniki ugotovili, da naj bi dim iz svežega lesa brina Juniperus recurva sprožal dolgotrajno bruhanje, ekstrakt iz vršičkov, naj bi imel protirakave učinke.