V osrednjem delu oddaje se bomo v živo pogovarjali z biologom Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta o kmetijsko-gozdarskih sistemih in gojenju gomoljik kot primeru nove prakse ekstenzivnega kmetovanja.

---------------------------------------------------------------

Plastična sol

Marsikaterega utegne današnja novica presenetiti, za večino pa je to le še ena potrditev že dolgo znanih dejstev, saj nas znanstveniki že nekaj časa svarijo pred neprijetno resnico. Skoraj vse kar prihaja iz svetovnih oceanov je onesnaženo s tem kar raziskovalci imenujejo mikroplastika. Morske živali, ki priromajo na naše krožnike, v svojem življenju neizogibno zaužijejo nezanemarljiv delež plastičnih odpadkov, ki so odvrženi v svetovna morja. Sedaj pa pred zloveščo mikroplastiko niso varni niti tisti, ki se morskim dobrotam raje odpovejo.

Raziskovalci dveh malezijskih in angleške univerze iz Exsetra so namreč odkrili, da kar šestnajst testiranih znamk morske soli, naprodaj v trgovinah po celem svetu, vsebuje sledove škodljive mikroplastike. Tako so znanstveniki poimenovali majhne delce plastike, ki so krajši od petih milimetrov in predrobni za filtre čistilnih naprav. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da le sol najdena v Francoskih supermarketih ni vsebovala škodljivih primesi. Čeprav odkriti deleži polimerov in pigmentov ne predstavljajo neposredne grožnje potrošniku, pa se to v prihodnosti lahko kaj hitro spremeni, če ne bo prišlo do hitrih in korenitih sprememb na področju ravnanja z odpadki.

V svetovne oceane namreč letno odvržemo kar trinajst milijonov ton plastičnih odpadkov kar pomeni, da naj bi do leta 2050 v morju plavalo več kosov plastike kot pa rib. Posledice onesnaženosti s plastiko bodo tako kaj kmalu stale ob boku klimatskim spremembam, h katerim ogromen delež prispeva že sama izdelava plastičnih izdelkov. Glaven delež plastičnih odpadkov najdenih v morju predstavlja embalaža za enkratno uporabo in mikrodelci plastike prisotni v kozmetiki in zobni pasti. Zanimiva pa je tudi raziskava, ki je ugotovila, da en pralni cikel sintetičnih oblačil narejenih iz poliestra in akrila, v vodotoke izpusti kar do 700 000 mikroplastičnih delcev.

Vpliv vnosa plastike v človeški organizem pa tako, kljub veliki izpostavljenosti, še vedno ostaja neznanka, predvsem zaradi zaskrbljujočega dejstva, da znanstvenikom ne uspe najti raziskovalnih subjektov še neokuženih z mikroplastičnimi delci. Kljub zaskrbljujočemu dejstvu, da je bil Bispenol-A ali BPA, najden v organizmih kar 95% Američanov, pa naši odvisnosti od umetnih materialov ni videti konca. Samo plastične steklenice namreč potrošniki porabljajo z vrtoglavo številko en milijon na sekundo; ta številka pa naj bi se do leta 2050 še početverila.

-------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Hermelika

Beseda je tvorjena s prepono –ika, ki je značilna za rastlinska poimenovanja, tako na primer trobelika, planika, olj(i)ka. Osnova besede hermelika je *hermel, kar je prevzeto iz narečne nemške besede Hermel v pomenu kamilica, to pa je kakor slovensko kamilica prevzeto iz grščine. Hermelika je po kamilici poimenovana zato, ker se v ljudskem zdravilstvu obe rastlini deloma uporabljata v enake namene, predvsem kot antiseptik za izpiranje ran, sredstvo proti kožnim boleznim in boleznim prebavil.

Hermelika (Sedum maximum) je zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za celjenje ran, na kar kaže ljudsko poimenovanje celnik ali celivc. Hermeliko, namočeno v kis, so si vtirali na boleča mesta. S svežim sokom hermelike so si mazali bradavice. V vodi, v kateri se je kuhala hermelika, so kopali otroke, da bi jim okrepili kosti.